Kadar nekdo v iskanju kompromisa popušča do skrajne meje, Avstrijci pravijo, da je slekel hlače do kolen. Na sestanku koordinacijskega odbora koroških Slovencev, ko so pristali na predlog avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja, ki je predvidel 162 dvojezičnih tabel brez razširitvene klavzule, je eden od sodelujočih dejal, da so si s tem slekli hlače do gležnjev. Tudi politolog Peter Filzmaier v svojem komentarju v dnevniku Der Standard ni mogel razumeti, kako so se lahko Slovenci s tem kompromisom odrekli pravicam, ki bi jim v pravni državi morale pripadati. Grilc je včeraj poskušal pojasniti, zakaj so koroški Slovenci tokrat pristali na kompromis, ki je bil v nekaterih pogledih še slabši od lanskega Schüsslovega predloga. Če bi na predlagani osnutek zakona gledali s pravnega vidika, potem je ta v nasprotju s 7. členom Avstrijske državne pogodbe, kot ga je interpretiralo ustavno sodišče. To je namreč razsodilo, da za namestitev dvojezičnega krajevnega napisa v kraju zadošča 10 odstotkov slovensko govorečih ob upoštevanju dveh zadnjih štetij prebivalstva. Hkrati je bil predlog v nasprotju z evropsko okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin in evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih. V kanclerjevem predlogu ni bilo nikakršnega sistema in tako na primer ni predvidel dvojezičnega napisa za kraje, v katerih je celo 24 odstotkov slovenskega prebivalstva.