Sodni postopki so seveda zamudni, pa tudi postopki patentne zaščite v posameznih državah so ponavadi zapleteni in trajajo od enega do šestih let. Na mednarodni ravni se z zaščito intelektualne lastnine ukvarja Svetovna organizacija za zaščito intelektualne lastnine (WIPO). Urad RS za varstvo industrijske lastnine je bil v Sloveniji formalno ustanovljen z razglasitvijo ustavnega zakona 25. junija 1991, v polnem obsegu pa je pričel delovati 4. aprila 1992 z uveljavitvijo Zakona o industrijski lastnini. Že leta 1992 je Slovenija notificirala več konvencij, katerih članica je bila nekdanja Jugoslavija, in sicer Konvencijo o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, Pariško konvencijo za varstvo industrijske lastnine, Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del, Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk in številne druge sporazume. Nadzor za izvajanje teh sporazumov danes izvaja Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, ki je bila ustanovljena leta 1967 zaradi harmoniziranja načel in zakonodaje s področja avtorskih, patentnih in sorodnih pravic. “Zaščita teh pravic je namreč smiselna samo, če je globalna. Država je imela že od nekdaj interes, da je tisti, ki je kaj odkril, svojo rešitev javno povedal in s tem koristne informacije prenesel tudi drugim. Sam pa je v zameno za nekaj časa dobil monopol za izkoriščanje te informacije, da bi si pokril stroške, ki jih je imel z razvijanjem inovacije. Slovenija ima svojo zakonodajo s področja varstva intelektualne lastnine harmonizirano in usklajeno z evropskimi standardi in je pravkar postala tudi članica evropske patentne organizacije. Slovenski podjetnik ima v Sloveniji na razpolago enake možnosti kot na primer podjetnik v Nemčiji,” poudarja Erik Vrenko.