Clintonova po številu delegatskih glasov, ki so jih prinesla dosedanja glasovanja, vodi, a obskurni strankarski volilni sistem, ki se hkrati tudi razlikuje od države do države, je pokazal, da volilna zmaga ne pomeni nujno tudi največjega števila kandidatov, ki bodo poletja na nacionalni konvenciji stranke zares odločali o tem, kdo bo demokrate zastopal na predsedniških volitvah. Le redki so omenjali, da ji je zmaga v New Hampshiru prinesla enako število delegatskih glasov kot drugouvrščenemu Obami, zdaj pa se vsi sprašujejo, kako je mogoče, da je v Nevadi Obama dobil glas več, čeprav je na volitvah zmagala Clintonova. Ameriški politiki že na poti do nominacije doživijo paradoks, ki je demokratskega kandidata Ala Gora leta 2000 stal predsedniškega mesta. V ZDA kongresnike voli ljudstvo, predsednike pa zvezne države, zato lahko na predsedniških volitvah zmaga tudi tisti, ki je dobil manj glasov volivcev kot njegov na koncu poraženi tekmec.