V vsem tem gre za epohalno pravno inovacijo. Bivšim voditeljem držav, vlad in vojska so za take zločine proti človečnosti doslej sicer že sodili - bodisi pred mednarodnimi tribunali (Nuernberg, Tokio - morda pride zraven še Haag) bodisi v njihovih lastnih državah, potem ko so jih vrgli z oblasti, nikoli pa še v tretji državi. Slednjemu pa je odprla pot najprej meddržavna konvencija proti mučenju leta 1984 in nato njena prva tovrstna (»eksteritorialna«, če to lahko tako imenujemo) aplikacija v zadevi Pinochet - če bo do te aplikacije na koncu v resnici prišlo. Če bo namreč notranji minister Straw sedaj ponovil svoje dovoljenje za izročitev Pinocheta Španiji, za sedaj preostale »izročljive« zločine (le še tiste po 1988, ko je »mučenje kjerkoli po svetu« postalo zločin, kazniv tudi pred britanskim ali španskim sodiščem). Če ne bo storil kakšne hude procesne napake, ki bi jo spretni Pinochetovi odvetniki lahko izkoristili, ni videti možnosti, da se to ne bi zgodilo: tudi en sam zločin, ki ga zajema konvencija proti mučenju, zadošča za izročitev - in že na prvotnem seznamu španskega sodnika so bili med 29 primeri trije taki iz časa po letu 1988, sedaj pa jih je Španec še razširil na 40.