Morda. To je odraz tega, da je bila dosedanja percepcija po načelu belo-črno, kolaboracija-odporništvo. Predvideti je mogoče tudi politične konotacije. Toda situacijo je mogoče vendarle gledati malce drugače. Vojne so od nekdaj situacije, ko ena vojska osvoji in zasede ozemlje druge države. Problem je bil, kako ravnati v primeru, ko nekdo zasede neko tuje ozemlje. To so končno, pred prvo svetovno vojno, zlili v Haaško konvencijo, ki govori o tem, kaj je dopuščeno in kaj ne, kako naj nastopa okupiranec in kako okupator. Haaška konvencija predvideva taktično oz. upravno kolaboracijo: oblast okupirane dežele je dolžna sodelovati z okupatorjem do tam, da ne poslabša položaja okupiranega prebivalstva. Okupator ima jasne omejitve. Tam tudi stoji izraz sodelovanje, po francosko collaboration in to je to: kolaboracija. Vendar daleč od tega, da bi gledali le na pravno plat, realnost druge svetovne vojne je pravne predpise mednarodnega vojnega prava presegla v vseh postulatih. Saj tudi taka odporniška gibanja, kot so se razvila v Evropi, niso bila predvidena in normirana.