Način, ki ste ga ubrali potem pa ni bila več konsenzualna politika o kateri ste vi sami največ govorili. Še več, vmes smo bili deležni izjav, ki smo jih lahko razumeli celo kot grožnje, ko ste govorili o nepredvidljivih posledicah, o nevarnosti konfliktov in tako naprej in tako dalje. Jaz preprosto ne vidim nobenih nepredvidljivih posledic v kolikor se ta arbitražni sporazum ne bo ratificiral, v kolikor ga Slovenija ne bo sprejela. Ali bomo imeli zaradi tega, če ga ne bomo sprejeli vojno? Jaz upam, da ne, da si tega nihče ne želi in da o tem nihče ne razmišlja. Sem se danes koncentriral okoli člena ali dikcije ali kakorkoli bi že to imen oval 3.b, čeprav sam menim, da je 3.a veliko, veliko bolj pomemben, ki govori o tem, citiram: "potek meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in morju" in če k temu dodam 4.a dikcijo "se določi na osnovi pravil in načel mednarodnega prava za odločitve v točki a". Kaj to pomeni? Če pogledamo Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu tako imenovano "un close" ali "un close" ali kakorkoli bi že to citiral, 1982, v enem od pravil pravi: za razmejitev teritorialnega morja med državami z nasproti ležečimi obalami ali obalami, ki mejita druga na drugo, ta konvencija predvideva uporabo metode ekvi distance, sredinske črte, kar pomeni, da bomo s 3.a členom določili mejo ne v skladu načela pravičnosti, ne v skladu dobrososedskih odnosov in tako naprej, kar se velikokrat zamegljuje, ampak po načelu mednarodnega prava in tega pravila, ki sem ga pravkar prebral. To pomeni, da bomo dobili mejo po sredini Piranskega zaliva, kar pomeni, da več nimamo možnosti dobiti teritorialnega stika z mednarodnimi vodami. In spoštovani gospod predsednik, takrat, ko ste uporabili, sicer besedno zvezo, ki je jaz danes ne bom ponovil, ko ste govorili o 3.b členu ste rekli, da kakorkoli že in ste rekli, da govori 3.b člen o.../nerazumljivo./... teritorialnih voda z mednarodnimi vodami. 3.b člen govori o stiku Slovenije z odprtim morjem.