Pooblaščenec pa opozarja še na zelo široko pravico javnosti, ki izhaja tudi iz Zakona o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS št. 62/04, Uradni list RS-MP št. 17/04, v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Člen 2/3 Aarhuške konvencije 'okoljske informacije' opredeljuje kot vse informacije v kakršnikoli materialni obliki o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, ter zavezuje vse organe izvršilne veje oblasti ter fizične in pravne osebe, ki imajo javna pooblastila oziroma opravljajo javnopravne naloge, razen organov sodne in zakonodajne veje. Izjeme, ki jih konvencija dopušča, pa so podvržene tudi testu javnega interesa. Po Aarhuški konvenciji se zahteva za okoljske informacije lahko zavrne samo, kadar organ zahtevane informacije sploh nima, kadar je zahtevek očitno nerazumen ali presplošen ter kadar se nanaša na še nedokončane ali interne dokumente (člen 4/3). Za druge izjeme pa konvencija predvideva uporabo škodnega testa, tako da se zahteva za informacijo lahko zavrne samo, če bi njeno razkritje škodljivo vplivalo na: zaupnost podatkov; na mednarodne odnose, obrambo države ali javno varnost; na potek pravnega ali sodnega postopka; na zaupnost legitimno varovanih poslovnih in industrijskih informacij (razen informacij o emisijah, pomembnih za varstvo okolja!); na pravice intelektualne lastnine; na zaupnost osebnih podatkov in/ali zbirke podatkov; na interese tretjega, ki je prostovoljno dal informacije (to je, če jih po zakonu ni dolžan dati oziroma jih po zakonu ni mogoče od njega zahtevati), pa ne da soglasja za razkritje; na okolje, na katero se informacija nanaša.