Če z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja državni organi precej razgaljajo svoje delo pred državljani, pa se s predlagano novelo zakona o državljanstvu na svoj način tudi posipajo s pepelom. Z njo nameravajo namreč omogočiti pridobitev državljanstva osebam, ki imajo pristno in učinkovito vez s slovensko državo, in jim tako ne glede na etnično pripadnost posameznika zagotoviti tudi pravno vez z njo, kar je bilo nekaterim kategorijam doslej zelo oteženo, če že ne tudi onemogočeno. Kakor je povedal predlagatelj te novele, notranji minister Bohinc, gre pri tem tudi za uskladitev s temeljnim načelom konvencije o državljanstvu Sveta Evrope iz leta 1997, ki jo bo po sprejeti noveli zakona o državljanstvu Slovenija lahko podpisala in ratificirala. Minister Bohinc je ob tem povedal, da je bilo v slovensko državljanstvo v 11 letih od osamosvojitve sprejetih 190.477 oseb (od tega več kot 170.000 po 40. členu zakona o državljanstvu). V Sloveniji živi še 5842 tujcev s stalnim prebivališčem in 35. 492 tujcev z začasnim bivališčem, 2307 oseb z začasnim zatočiščem (bošnjaški begunci), 40 tujcev azilantov in 4205 oseb, ki v Sloveniji nimajo nikakršnega statusa (a za vse še ne vedo, če tu tudi dejansko živijo). Zlasti slednjim, ki so bili ob plebiscitu leta 1990 stalni prebivalci Slovenije, leta 1992 pa izbrisani iz registra stalnega prebivalstva in niso pridobili slovenskega državljanstva oziroma so ostali brez državljanstva, bo predlagana zakonska novela omogočala, da sprožijo poenostavljen postopek za njegovo pridobitev. Dr. Rado Bohinc je ob tem omenil, da za ureditev njihovega statusa razmišljajo tudi o dopolnitvi zakona o tako imenovanih zatečenih tujcih iz leta 1999. Sicer pa so olajšave pri pridobitvi državljanstva predvidene tudi za zdomce, ki se trajno vračajo v Slovenijo. Za pridobitev državljanstva z naturalizacijo bo opuščen pogoj zagotovljenega stanovanja, saj ga izpolnjuje že prijava prebivališča. V prihodnje bodo manj komplicirali tudi s pogojem obvladovanja slovenskega jezika, pridobitev državljanstva z naturalizacijo pa bodo olajšali tudi osebam, ki so v Sloveniji rojene in tukaj živijo od rojstva, kakor tudi beguncem s priznanim statusom. Nov pogoj za vse naturalizacijske prosilce pa bo izjava o sprejemanju slovenskega pravnega reda in izpolnjevanje davčnih obveznosti (za polnoletne prosilce).