Druga skupina kršitev se nanaša na tujce. Od nekdanjih 80.000 je 45.000 tujcem že potekla veljavnost bivanja, vendar nekaj tisoč ljudi še vedno prebiva v Sloveniji. Po mnenju Ministrstva za notranje zadeve RS bi si morali vsi "novi tujci" priskrbeti tuje potne liste, ker su izgubili vse prejšnje pravice. Po mnenju varuhovega urada "takšna razlaga ni bila edina možna in je lahko ustavno sporna". Državljani drugih republik so imeli po Ustavi SRS iz leta 1974 enake pravice in dolžnosti kot slovenski državljani. Ker z novo ustavo ni bila pretrgana pravna kontinuiteta s prejšnjo ustavo, bi lahko ti ljudje zaradi načela sorazmernosti zahtevali, naj se jim prizna vsaj del prejšnjih pravic. "Med pridobitvijo državljanstva in ureditvijo, ki velja za prave tujce, so možne vmesne stopnje," poudarjajo varuhi in navajajo Evropsko konvencijo o državljanstvu. Ta od evropskih držav zahteva, naj vsem, ki so imeli na njenem ozemlju stalno prebivališče, zagotovi "enakopraven status na področju ekonomskih in socialnih pravic". V Sloveniji se je ob osamosvojitvi zgodilo nekaj povsem nasprotnega. Tisti, ki so bili "tujci" že pred osamosvojitvijo, so lahko obdržali status, ostali pa so izgubili vse dotedanje pravice. Izgubili so zaposlitev, niso se več mogli šolati in potovati, vso lastnino so morali prepisati na svoje bližnje, celo avtomobilov ne morejo zakonito posedovati.