Druga skupina kršitev se nanaša na problematiko tujcev. Od nekdanjih 80 000 je 45 000 tujcem že potekla veljavnost bivanja, vendar pa nekaj tisoč ljudi še zmeraj prebiva v Sloveniji. Po mnenju Ministrstz neurejenim statusom va za notranje zadeve bi si vsi ti "novi tujci" morali priskrbeti tuje potne liste, ker su izgubili vse prejšnje pravice. Vendar pa po mnenju urada varuha "takšna razlaga ni bila edina možna in je lahko ustavno sporna." Državljani drugih republik so imeli namreč po Ustavi SRS iz leta 1974 enake pravice in dolžnosti kot slovenski državljani. Ker z novo ustavo ni bila pretrgana pravna kontinuiteta s prejšnjo ustavo bi tudi zaradi načela sorazmernosti lahko zahtevali, da se jim prizna vsaj del prejšnjih pravic. "Med pridobitvijo državljanstva in ureditvijo ki velja za prave tujce so možne vmesne stopnje" poudarjajo varuhi in navajajo Evropsko konvencijo o državljanstvu, ki od evropskih držav zahteva, da tistim, ki so imeli na njenem ozemlju stalno prebivališče zagotovi "enakopraven status na področju ekonomskih in socialnih pravic." V Sloveniji se je ob osamosvojitvi zgodilo nekaj povsem nasprotnega. Tisti, ki so bili "tujci" že pred osamosvojitvijo so lahko obdržali svoj status, ostali pa so izgubili - vse dotedanje pravice. Izgubili so zaposlitev, niso se več mogli šolati in potovati, vso svojo lastnino so morali prepisati na svoje bližnje in celo avtomobilov še zmeraj ne morejo posedovati legalno.