MEDNARODNE UREDITVE NAMENJAJO TUDI DELU NA DOMU VSE VEČ POZORNOSTI. V OKVIRU MOD JE BILA V LETU 1996 SPREJETA KONVENCIJA O DELU NA DOMU, KI PA JE NAŠA DRŽAVA ŠE NI RATIFICIRALA. POSAMEZNE DRŽAVE RAZLIČNO NORMATIVNO UREJAJO DELO NA DOMU. NEKATERE IMAJO TA INSTITUT UREJEN S POSEBNIM PREDPISOM (AVSTRIJA, NEMČIJA, ITALIJA, NIZOZEMSKA), DRUGE PA KOT DEL ZAKONA, KI UREJA DELOVNO RAZMERJE (FRANCIJA, ŠVEDSKA). BISTVENO JE, DA SE PRI UREDITVI MEDSEBOJNIH RAZMERIJ MED DELODAJALCEM IN DELAVCEM, KI DELO OPRAVLJA NA SVOJEM DOMU, IZHAJA IZ PREDPOSTAVKE, DA IMA TAK DELAVEC NAČELOMA ENAKE PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI KOT DELAVEC, KI OPRAVLJA DELO V PROSTORIH DELODAJALCA. DIREKTIVA SVETA EU O OBVEZNOSTIH DELODAJALCA, DA OBVEŠČA DELAVCE O POGOJIH ZAPOSLITVE, DOLOČA, DA SE POGODBE ZA DOLOČEN ČAS SKLEPAJO, KADAR POTEK POGODBE DOLOČAJO OBJEKTIVNI POGOJI, KOT NA PRIMER DOLOČEN DATUM, DOKONČANJE DOLOČENE NALOGE ALI POJAV DOLOČENEGA DOGODKA, IN DA JE TREBA ZAKONSKO OPREDELITI PRIMERE, KO SE DELOVNO RAZMERJE LAHKO SKLEPA ZA DOLOČEN ČAS. IZ OBRAZLOŽITVE PREDLOGA NOVEGA ZDR.