Sicer pa Dunajska konvencija določa, da se posamezna članica ne more sklicevati na svoje notranje pravo, da bi opravičila neizpolnjevanje pogodbe (27. člen). Tudi na dejstvo, da je s svojo privolitvijo, da jo veže pogodba, kršila določbo svojega notranjega prava o pristojnosti za sklenitev pogodbe, se država ne more sklicevati kot na pomanjkljivost privolitve, razen če ta kršitev ni bila očitna in se ne nanaša na kakšno bistveno pravilo notranjega prava (46. člen). Seveda pa ničnost pogodbe ni uveljavljena samodejno, ampak jo mora prizadeta država šele uveljavljati na podlagi določb Dunajske konvencije, ki urejajo postopek v zvezi z ničnostjo pogodbe, njenim prenehanjem, odstopom posamezne članice ali z ustavitvijo njene uporabe (člen 65. Konvencije). V vsakem primeru mora država članica, ki se sklicuje na kakšno pomanjkljivost pogodbe, svojo zahtevo sporočiti drugi članici, itn.