Zavezniki delavstva. Množica se ni ukvarjala s fleksibilnostjo trga dela, ampak bolj s sokovi, čevapčiči (poslovenjeno mesnimi svaljki), porcijami odojka, hotdogi, pivom. Cene so bile sprejemljive, za tiste, ki so si zaželeli kaj bolj konkretnega, so bili na voljo viski, limonovec, borovničevec, od vin laški rizling, cviček in modra frankinja. Po pijači na mizah sodeč je bila poraba alkohola nizka. Nekaj po sedemnajsti uri je na sceno stopil Pahor. Padale so besede o socialnem usklajevanju, potrebi po kompromisih. »Prvič smo se po kazalcih IMF uvrstili med razvite države,« je optimistično ugotavljal. Za hitrejši napredek je pozval h konsenzu zaposlenih, delodajalcev in države za socialne in gospodarske spremembe. Domnevne proletarce je nagovarjal z gospe in gospodje, ti pa so ga na koncu nagradili s precej medlim aplavzom. Njegove besede bi lahko položili v usta kateremukoli menedžerju ali predstavniku vlade. Med takti Rompompom, še ne gremo domov smo ga vprašali, ali so socialni demokrati res najbolj proletarska slovenska stranka. »Želimo, da nas prepoznajo za svoje politične zaveznike ljudje, ki živijo od svojega znanja in svojega dela. Socialno povezanost štejemo za enega ključnih elementov demokratične družbe,« pravi. Zanimalo nas je, kakšni so odzivi v stranki pri njegovi kampanji preverjanja, ali naj kandidira na predsedniških volitvah ali naj jo prihodnje leto popelje na parlamentarne. »Če sem pošten, moram razbrati, da večina tistih, ki se oglasijo, ne želi, da bi kandidiral za predsednika države. Na koncu bo imelo zadnjo besedo predsedstvo.«