Jaz bi bil zelo srečen, da bi se vsi ti gospodarski subjekti združili in napovedali, da 2, 3 mesece ne bodo plačevali nobenega davka državi. Takrat bi se mi tu notri, predvsem pa Vlada, streznili, kaj pomeni denar. Neštetokrat sem že dejal in ponavljam, poslanke in poslanci, delavci v javnem sektorju, pridite čez šest mesecev po plače, tako kot se dogaja v gospodarskem sektorju. Ne pa da ste še vedno vsakega petega nasmejani, ko dobite plačilno listo. To je resnica, ki boli. V tej državi imamo mnogo preveč ljudi zaposlenih v javnem sektorju za tako majhno državo. Zato vam sam napovedujem, kot tudi vsi gospodarstveniki in sindikati, da nobena reforma na takšen način ne more vzdržati in tudi ta ne bo prinesla boljšega jutri. Treba je najti konsenz, treba se je dogovoriti. Vsi smo pripravljeni sodelovati za boljšo prihodnost. Če pa to danes potrdimo, si bomo spet napravili toliko in toliko stroškov. Socialni partnerji bodo zahtevali glasovanje na referendumu in spet bo šlo toliko in toliko denarja zaradi neposlušnosti 90 poslancev in Vlade. To je sramota, kar je težka beseda za našo Vlado, ki jo na koncu koncev volimo. Vsi tu bi bili srečni, če bi bili povabljeni na razprave, na razgovore še pred prihodom zakona v tem velikem domu. Tako pa tu levi, desni, sredinski ali kakorkoli to imenujem, merimo mišice. To je brezpredmetno. Zaradi tega bi bilo bolje, da prenosov sploh ne bi bilo in bi bilo tega merjenja mišic zelo malo. Morda bi bil takrat večji konsenz Vlade in političnih strank za uresničitev ciljev za boljši jutri. Hvala.