Strokovna mnenja glede sedanje rešitve so različna. Tu ni bilo konsenza stroke tako kot v primeru rešitev za prvo in drugo triletje. Prav pa je, da opozorimo, kaj prinaša nova rešitev. Najprej: ukinja eksterne preizkuse kot pogoj za zaključek osnovne šole. Hkrati pa ohranja obvezno zunanje preverjanje znanja, katerega rezultati bodo vpisani v spričevalo. Si predstavljate pritisk na učitelja, če bi učenca ocenil z nižjo oceno, kot jo bo ta dosegel na eksternem preverjanju znanja, zaradi česar se denimo učenec ne bo mogel vpisati na želeno srednjo šolo? Učiteljeva ocena namreč, kot kaže, ostaja merilo za vpis na srednjo šolo. Poleg tega je po sedanji rešitvi tretji predmet zunanjega preverjanja po lastni presoji izbiral učenec sam, glede na svoje interese in tudi glede na nadaljnjo izobraževalno pot, zdaj pa ga bo izbral sredi šolskega leta minister, vsi učenci pa ga bodo morali opravljati, kar je nenavadno. Rešitev, ki zunanje preizkuse ukinja kot enega od mehanizmov za izbor na šolah z omejenim vpisom, pa hipotetično prinaša s seboj tudi sprejemne izpite. Tako bo učenec, ki bi se denimo želel vpisati na Poljansko gimnazijo, ki bi imela za »jezikovno usmeritev« omejitev vpisa, opravljal na eksternem preverjanju znanja npr. fiziko, ker jo bo pač to leto izbral minister, nato pa bo moral opravljati še sprejemni izpit iz enega ali dveh tujih jezikov. Učenec bo s tem bistveno bolj obremenjen in zaradi opravljanja sprejemnih izpitov v novem okolju tudi v bistveno večjem stresu.