To, da smo se uprli nekritični pozidavi, ki jo narekuje kapital, ki sledi le svojemu interesu, je le začetek. Rekli smo NE, ker je ponujeni projekt, od katerega smo pričakovali, da bi lahko postal “motor” novega razvoja prihodnje Borovnice, skregan z obstoječim znanjem in kulturo, ki jo premoremo. Verjamem, da ne želimo živeti v Borovnici, v kateri nas bodo lahko ustrahovali tisti, ki imajo denar in lahko nasilje plačajo ali pa jim to dovoljuje njihova primitivna kultura. Novi urbani center Borovnice je treba načrtovati na tistem delu prostora, ki realno omogoča načrtovanje in izvedbo določenih vizij. In dragocenega prostora, ki ga Borovnica ne premore veliko, ne smemo pozidati na način, kakor bo najbolj ustrezalo posameznemu investitorju, ki se bo slučajno pojavil ali ga bo kdo privlekel v iskanju priložnosti, da bi čim bolj povečal svoj dobiček. Edvard BEŠLAGIČ, univ. dipl. inž. elektrotehnike Investitor želi imeti pri gradnji čim večji profit, kar ni nič spornega, zato mu mora upravljavec prostora (Občina) postaviti določene pogoje, ki ga (navadno) omejujejo. Občina pa mora delati zgolj in samo v dobro občanov. Problem je, če se tam znajdejo razni svetovalci in »strokovnjaki«, ki jim je mar le za lastni zaslužek – za vsako ceno. Sprašujem se tudi, ali bi morala biti v današnjih časih bolj pomembna kvaliteta kot kvantiteta? Sposobni ljudje bi za občinske projekte že zdavnaj našli sredstva na brezštevilnih razpisih. Dr. Bogomir CELARC, univ. dipl. inž. geologije Investitor, ki je pripravljen groziti desetini borovniških občanov, nima tu kaj iskati, kaj šele graditi blokovska naselja. Dokler ta investitor ne dojame, da z ustrahovanjem in pritiski ne bo prišel do bajnih milijonov, dokler nas ne začne obravnavati kot ljudi in ne le kot številke, s katerimi lahko po mili volji manipulira ob pomoči nekaterih podkupljenih posameznikov, in dokler ne dojame, da bo moral pomagati pri reševanju številnih infrastrukturnih problemov borovniške občine, ne pa le ustvarjati novih, v naši dolini ni dobrodošel. Damjan DEBEVEC, študent teologije Trenutna čistilna naprava v Borovnici je bila grajena za obstoječe število stanovanjskih enot, pa že sedaj v polnosti ne opravlja svoje funkcije. Pred kakršnokoli nadaljnjo gradnjo večjih stanovanjskih kompleksov je najprej treba povečati in posodobiti čistilno napravo. Jan DEBEVEC, študent kemijskega inženirstva Proti pozidavi z bloki oz. tako veliki poselitvi sem zato, ker menim, da to ne prispeva k nikakršnemu napredku oz. razvoju kraja. K temu bi prispevalo le večje število delovnih mest v samem kraju oz. dotok svežega kapitala. Ta predel bi moral biti namenjen pozidavi individualnih (zasebnih) hiš. Tako bi bil na voljo tudi Borovničanom, ki želijo živeti in zidati v Borovnici. Ne tako kot sedaj, ko morajo parcele iskati drugje. Majda DEBEVEC, upokojenka Proti sem zaradi načrtovanega prevelikega hkratnega priseljevanja v Občino Borovnica. Če bi se priseljevanje razpotegnilo na daljše časovno obdobje, sem za gradnjo. Viktor DRAŠLER, univ. dipl. inž. el. Pri borovniški zagati, ki zadeva gradnjo naselja ob Borovniščici, me najbolj moti beseda »šok terapija«. Marsikdo ve, kaj pomeni ta termin v zdravstvu. To je hud poseg. Zdi se mi, da je način gradnje po »šok terapiji«, to je na horuk (bo, kakor bo!), premalo premišljen in premalo dodelan. Borovniška kotlina ima vsaj v ožjem območju vasi Borovnica zelo malo zelene, nepozidane površine. Zato je v želji po napredku vasi treba vse, kar potegne gradnja nove soseske za sabo, temeljito premisliti. Sicer bo nova gradnja samo »MEDVEDJA USLUGA« za kraj, stare prebivalce vasi in nove prišleke. Marija DRETNIK, učiteljica v pokoju Sem priseljenec v Borovnici in zadnjih 15 let spremljam napredek in razvoj samega kraja. Zelo nasprotujem OPPN ob Borovniščici, ker se kot stanovalec na Gradišnikovi ulici že sedaj počutim ogoljufanega za precej stvari, za katere bi občina že zdavnaj morala poskrbeti. Vsi smo si na jasnem, da bomo čez nekaj let ostali sami s problemi in neizpolnjenimi obljubami, ki bodo nastali ob priseljevanju. Najbolj pa me boli, da naši občinski možje nočejo razumeti, da mi nismo proti priseljevanju, ampak hočemo, da občina, z županom na čelu, že enkrat spregleda in ugotovi, da razvoj kraja ni samo pozidava. Navsezadnje bi že samo širša cesta bila precej bolj privlačna kot pa, npr., še zadnji trgovinski bife v takšni obliki na Slovenskem. Miran FERK, vlakovni odpravnik Borovnica najprej potrebuje celostno urbanistično ureditev in šele nato posamezne OPPN-je. V tem smislu je treba najprej urediti borovniško obvoznico oziroma prometnoinstalacijski koridor (cesta, kanalizacija, vodovod, plinovod, razne instalacije ...) od mostu na Ljubljanski cesti ob Borovniščici, mimo železniške postaje in LIKA proti Dražici in Brezovici tako, da se razbremeni promet v samem centru Borovnice in da se vojaško eksplozivna sredstva ne vozijo skozi strnjeno naselje. Na to isto obvoznico se lahko nato priključuje vsa nova naselja ali soseske ob samem začetku gradnje, zato bi morali za nameravano gradnjo obvezno zgraditi pošten most prek Borovniščice, ki bi zmogel vse obremenitve tovornega prometa ob gradnji, ne da bi se z gradnjo bremenil zdajšnji prometni režim same Borovnice. Slavko GABROVŠEK, arhitekt in urbanist Menim, da kvadrasta blokovna gradnja ne spada v podeželsko okolje. Blok ostane blok – lepo pobarvan ali siv. Poleg tega imamo v kraju popolnoma neprimerno infrastrukturo z izredno slabo cestno povezavo med Borovnico in Ljubljano. Načrtovana pozidava pomeni prehitro povečanje gostote prebivalstva v Borovnici, kar bi dodatno obremenilo že tako nezadostno zdravstveno oskrbo (pomanjkanje zdravnikov). Marko HUDNIK, dr. med., zdravnik Večino infrastrukture smo v Borovnici zgradili s samoprispevki: TV pretvornik, vrtec, vodovod, kanalizacija, seveda pa so tu še prispevki za asfaltiranje ceste in še kaj bi se našlo. Pogajanje z investitorjem je bilo zelo slabo oz. ga sploh ni bilo, saj bi morali od graditeljev pridobiti tudi kakšno novo zadevo za naš kraj, kot nadomestilo za naša pretekla vlaganja. Investitor bo pobral dobiček, nam pa bodo ostale posledice in novi stanovalci bodo v prepričanju, da je vse urejeno, gluhi za naše sedanje probleme. Poleg želene gradnje je nujno treba postaviti osnovo ali pa zagotoviti vsaj 100 do 150 delavnih mest in takrat bo šele Borovnica pridobila na svoji kakovosti in veljavi. Franc KLANČAR, upokojenec Sprejetemu OPPN-ju nasprotujeva iz več razlogov: Pomanjkljiva je ureditev območja z nejasnimi zahtevami/vizijami občine glede obveznosti investitorja. Netransparentni so postopki investitorja, z željo po čim večjem dobičku ob čim manjšem vložku. Nezadostne so kapacitete infrastrukture za tako velik in hiter prirastek prebivalstva (vrtec, zdravstveni dom, trgovine, ceste...). V načrtu ni športnega igrišča, manjša igrišča niso vrisana nikjer. Neprimeren je videz objektov, ki ni v skladu s prvotno rešitvijo iz leta 2004. Ni pridobljenega širokega konsenza prebivalstva. Damjan KOHNE, ekonomski tehnik, in Tanja KOHNE, viš. upr. delavec Moje mnenje je, da tako velike stavbe ne sodijo v našo zeleno VAS. Sprašujem se, kje bodo svoj prostor iskali naši zanamci, če bomo mi vse zapravili. Mogoče še ni vse izgubljeno! Majda KOVAČIČ, upokojenka Včasih se sliši, da je civilna pobuda projekt neke politične opcije. Resnica je drugačna. Do predvidene blokovne gradnje, do razvoja Borovnice v spalno naselje imamo zadržke ljudje različnih svetovnih nazorov. Nesprejemljivo je, da občinska oblast v trenutku, ko »prodaja« svoje najboljše parcele, ne postavi resnih pogojev. In ne nazadnje, niti ne poskuša doseči, da bi se del velikega dobička od gradnje pretočilo v občinski proračun oziroma v občinsko infrastrukturo. Vsak dan lahko spremljamo primere, ko ljubljanski župan odpira velike gradbene posege v prestolnici. Ampak to počne z močno ekipo strokovnjakov, ki določijo pogoje (mesto postavi pogoje, ne kapital!) in hkrati od vsakega investitorja pridobi bogate nagrade (štadion, sponzorstva …) za mesto. Mi naj bomo pa veseli, da kdo sploh hoče graditi! Kako bi poimenovali tako držo? Pogumno? Modro? Gospodarno? Ali kako drugače? Matjaž KOVAČIČ, univ. dipl. inž. strojništva Spremembo namembnosti zemljišča, ki ga obravnava OPPN, smo dosegli v času mojega županovanja. Ob upoštevanju