S potekom včerajšnjih pogajanj je bil zadovoljen Gregor Golobič (Zares). »Pred volitvami se stranke bojujejo za zaupanje ljudi, po volitvah je čas, da to zaupanje vrnejo tako, da stvarno govorijo o problemih, izkušnjah, izzivih. Ta koalicijska pogodba ne bo predvolilni dokument, ampak povolilni,« je poudaril. Zdi se mu pomembno, da se koalicija poleg finančne krize zaveda tudi enako nevarne grožnje klimatskih sprememb, kar so v koalicijski pogodbi, kot je povedal, posebej izpostavili. Tudi Katarina Kresal (LDS) je bila optimistična. »Delo je težko, premikamo se počasi, ampak to pomeni, da soočamo vse argumente, da se natančno posvečamo vsakemu amandmaju in da bomo na koncu dosegli konsenz o vprašanjih, ki so izredno pomembna,« je povedala. Pripombe LDS so v koalicijski pogodbi upoštevane. »Morda besedilo na koncu ni takšno, kot smo si želeli na začetku, je pa dober kompromis različnih pogledov štirih različnih strank. LDS je, denimo, odločno nasprotovala nameri, da si vlada prizadeva za znižanje sejnin in nagrad članom nadzornih svetov tudi v zasebnih podjetjih. »Tudi med krizo je meja, ko lahko še država intervenira,« je povedala Kresalova. Toda po dobrih treh urah za zaprtimi vrati je koalicija dosegla soglasje tudi o tem – vlada bo zasebnemu sektorju priporočala, in ne dajala navodil. Pahor je k temu dodal, da evropski voditelji v nedavni pariški deklaraciji, ki je prelomno politično sporočilo zahodnih tržnih demokracij, opozarjajo na nesorazmerja v družbi in pozivajo vlade, da najdejo rešitve za bolj sorazmerno razporeditev bremen. »Eksplicitno omenjajo nagrade in sejnine, in to je sporočilo, ki je nastalo v srcu liberalnega kapitalizma,« je poudaril. »Morda je zdaj pravi čas, da umirimo procese razslojevanja, ki so se dogajali v zadnjih petnajstih letih,« še meni Pahor.