Sredi volilnega poletja je Janez Janša izjavil, da bi se lahko Slovenija zgledovala po Danski. Deželi, ki slovi po tržno-socialnem modelu, po paradigmi solidarnosti, po konsenzu o prihodnosti in razvitem malem in srednje velikem podjetništvu. Le kakšen mesec kasneje je Slovenijo obiskal nekdanji predsednik danske vlade Rasmussen, Janša pa se z njim ni sestal. Razlog je bil preprost. Rasmussena je v Slovenijo povabil Forum 21, Danec pa je epizodno vlogo odigral tudi v predvolilni kampanji Združene liste. Janša je na svojo ljubezen do Danske popolnoma pozabil, kot da bi se vanjo zaljubil le na hitro, za eno noč in en intervju. A zmagoviti premier je med predvolilno dirko omenil še eno državo. V soočenju z Ropom je navrgel, da bo njegova vlada razmišljala o uvedi enotne davčne stopnje, o davčni reformi, kakršno so ravno takrat speljali na Slovaškem. Ko je na tistem soočenju Rop slišal besede o enotni davčni stopnji, so se mu usta razlezla do ušes. Ker Janša pač ni ekonomist, nekdanji premier pa je bil nekaj časa tudi finančni minister, mu je Rop pokroviteljsko razložil, zakaj naj bi bila uvedba enotne davčne stopnje za Slovenijo nekaj popolnoma nesmiselnega. In zdelo se je, da so bili Ropovi argumenti prepričljivejši. A volitve so celotno zgodbo obrnile, Janša je postal Rop in Rop je postal Janša.