O omenjenih sklepih je bilo na seji slišati različna mnenja. Anderlič je menil, da bo takšna skupina za pripravo volilnih okrajev (pre)velika in ne bo dovolj operativna. Po drugi strani je Ciril Ribičič opozarjal, da strokovna skupina ne bo mogla končati dela v desetih dneh, saj resna priprava volilnih okrajev zahteva na stotine, če ne tisoče ur. Janez Janša je dejal, da ta skupina ne bo štela petnajst ljudi in da je pomembno, da je oblikovana tako strokovno kot politično, saj morajo že v njej doseči potrebni dvetretjinski konsenz o predlogu vseh volilnih okrajev. Poudaril je, da bi lahko zakon sicer padel samo zato, ker se jim ne bi uspelo uskladiti o enem samem okraju. V razpravi so se pokazala tudi različna mnenja, katera merila (in po kakšnem vrstnem redu) naj bi skupina upoštevala pri pripravi volilnih okrajev, zato so odločitev o tem prepustili skupini sami. Tako so bila različna mnenja o tem, ali naj bi bil možni odmik pri volilnih okrajih plus/minus pet odstotkov, ali plus/minus 2,5 odstotka, kar sta zlasti zagovarjala Anderlič in Ribičič. Komisija včeraj tudi ni s posebnim sklepom zavezala prihodnjih predlagateljev volilnega zakona, da preučijo nekatera odprta vprašanja večinskega volilnega sistema (vprašanje domicila, nezdružljivosti funkcije, nadomestnega poslanca...), o katerih so govorili tudi na dosedanjih sejah komisije za volilni sistem in ustavne spremembe. Ciril Ribičič je spregovoril tudi o tem, da se očitno oblikujeta dve skupini poslancev, ki nista enakopravni: ena, ki se zavzema za večinski sistem, in druga, ki predlaga ustavne spremembe, povezane z volilnim sistemom, čeprav je štiričlanska strokovna skupina obe možnosti izhoda iz volilne zagate opredelila kot enakopravni. Janez Podobnik je odgovoril, da to ne drži in da je že obvestil vse poslanske skupine, naj se opredelijo do predloga ustavnih sprememb, o katerem pa bodo glasovali tudi na seji državnega zbora.