Rekla bi, seveda da je tudi v interesu Poslanske skupine Socialnih demokratov in tudi celotne koalicije, da bi ta zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma Državni zbor sprejel s čim višjo večino glasov podpore. Zlasti zato, ker se seveda tudi zavedamo, da gre za pomembno vprašanje in je enostavno želeti si, da bi ta konsenz bil dosežen v Državnem zboru na najvišji možni ravni. Vendar je to ena zadeva. Druga zadeva pa je, ko govorimo o zakonodajnem postopku, v katerega se vlaga sedaj ta predlog zakona, in ko govorimo o tem ali je dopustno z vidika ustavnosti in zakonitosti predlagati v zakonodajno proceduro takšen zakon s takšno vsebino. Po našem mnenju ni dopustno sprejeti zakona o potrebni večini za sprejem drugega zakona. To je pač nekaj kar je samo po sebi umevno in verjetno da ni potrebno posebni argumentov tukaj še dodatno dodajati. Bi pa še želela povedati to, da seveda sem z velikim veseljem, ne samo prebrala, ampak tudi preučila mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije. Moram reči, da že dolgo nismo imeli možnost prebrati tako poglobljenega in tako študioznega gradiva, ki nam ga je Zakonodajno-pravna služba dala in ne vem, če je to gospa Kraljeva pisala, kar je tako razumeti iz podpisa. Potem izrekam samo, res, čestitke za to mnenje. Pa ne zato, ker bi bilo mnenje takšno, ki gre pravzaprav v prid tudi našemu stališču do te materije, ampak zaradi tega, ker je izredno strokovno in prepričljivo. V tej sobi ta trenutek od vseh poslancev sediva samo dva, ki sta bila v Ustavni komisiji leta 1990, v takratni skupščini. To sva, gospod Anton Anderlič in moja malenkost.