In kakšno otroštvo je imela? Idilično. Tedaj je bilo Trnovo, tam so stanovali v najeti hiši z vrtom, še vas. Ceste so bile makadamske, avtomobilov skorajda ni bilo, le sem ter tja je mimo pripeljal konj z vozom. Ker kot deklica ni imela primerne dekliške družbe, se je bila prisiljena igrati s fanti. Očitno se zato še danes raje druži z moškimi.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
In in priredni veznik
kakšno kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
otroštvo otroštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Idilično idilično splošni prislov; nedoločena stopnja
Tedaj tedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
Trnovo Trnovo samostalnik, lastno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
stanovali stanovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
najeti najet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
hiši hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
vrtom vrt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
še še členek
vas ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, tožilnik
Ceste cesta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
makadamske makadamski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
avtomobilov avtomobil samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
skorajda skorajda členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
le le členek
sem sem splošni prislov; nedoločena stopnja
ter ter priredni veznik
tja tja splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mimo mimo splošni prislov; nedoločena stopnja
pripeljal pripeljati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
konj konj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
vozom voz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Ker ker podredni veznik
kot kot podredni veznik
deklica deklica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
primerne primeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
dekliške dekliški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
družbe družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
prisiljena prisiljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
igrati igrati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
s z predlog; orodnik
fanti fant samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Očitno očitno splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
raje raje splošni prislov; primernik
druži družiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
moškimi moški samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Naša žena : prva slovenska ženska in družinska revija
avtor: neznani novinar