Pravzaprav se zgodba o kipu začne leta 1977, ko si je Charles Dent zamislil, da bo uresničil Leonardove dolgo izgubljene sanje. Kmalu zatem je odšel v Italijo in prosil Carla Bertellija iz galerije Brera in milanskega župana Carla Tognolija za pomoč in podporo pri njegovem delu. Bertelliju se je zdela ideja nesmiselna, ker ni nobenih trdnih dokazov, ki bi pričali, kako si je Leonardo zamislil spomenik. Znano je sicer, da naj bi leta 1482 Leonardo ob podpori Ludovica Sforze (sina Francesca Sforze) izdelal model konja z jezdecem v naravni velikosti, ki naj bi bil ob realizaciji, kot je renesančni genij sam zapisal, največji konj, kar jih je kdaj bilo tehnološko čudo. To pa se žal ni zgodilo, saj je bil model leta 1499, v takratni vojni s Francozi uničen. Od Leonardove ideje in modela ni ostala niti ena sama skica, pravi Bertelli. Edini oprijemljivi viri so sicer številne skice konj v različnih položajih, ki pa so le predvidevanja, kakšen naj bi izgledal ta, ki naj bi nastal v čast Francescu Sforzi. Zato je Dentu predlagal, naj se raje loti uresničitve kakšne druge Leonardove ideje, vlivanja v bron nečesa, kar že obstaja.