Potem so zanko ponovno dvignili, valovi so treskali in me zalivali, enako Buliwyfa poleg mene. Zdaj sem se boril, da sem lovil ravnotežje na spolzki polici, kar me je tako zaposlovalo, da nisem gledal, kako so se ostali spustili navzdol po pečini. Moja edina misel je bila paziti, da me ne odpljusne v morje. Na lastne oči sem videl, da so valovi višji kot trije možje, ki bi stali drug na drugem, in ko je tak val udaril ob pečevje, sem bil za trenutek brez vsakega občutja, izgubljen sredi močnega vrtinčenja ledene vode. Valovi so mi nekajkrat spodnesli noge, bil sem premočen po vsem telesu in sem se tako tresel, da so mi zobje šklepetali kot kopita konja v galopu; zaradi šklepetanja zob nisem mogel spregovoriti niti besede.