Na poti v Puerto Margarito sva srečala jezdeca, ki nama je predlagal, naj greva tja po stari, zapuščeni cesti. Ta pot se začne ob njegovem posestvu, kjer si lahko odpočijemo in spustimo konje na pašo. Čeprav je bila ura šele deset dopoldne, nas je trava premamila. Nisva vedela, da imajo ob pašniku nezavarovan nasad koruze, in veselo sva spustila konje v nevarnost.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Na na predlog; mestnik
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
v v predlog; tožilnik
Puerto Puerto samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Margarito Margarita samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
srečala srečati glavni glagol; dovršni, deležnik, dvojina, moški spol
jezdeca jezdec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
nama jaz osebni zaimek; 1. oseba, dvojina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
predlagal predlagati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
naj naj podredni veznik
greva iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, dvojina
tja tja splošni prislov; nedoločena stopnja
po po predlog; mestnik
stari star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
zapuščeni zapuščen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
cesti cesta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
začne začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ob ob predlog; mestnik
njegovem njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, mestnik, ednina, moški spol svojine
posestvu posestvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
kjer kjer podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
odpočijemo odpočiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
spustimo spustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
konje konj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
pašo paša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Čeprav čeprav podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
ura ura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
šele šele členek
deset deset glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
dopoldne dopoldne splošni prislov; nedoločena stopnja
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
trava trava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
premamila premamiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Nisva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, zanikani
vedela vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
da da podredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ob ob predlog; mestnik
pašniku pašnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
nezavarovan nezavarovan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
nasad nasad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
koruze koruza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
veselo veselo splošni prislov; nedoločena stopnja
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
spustila spustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, dvojina, moški spol
konje konj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
v v predlog; tožilnik
nevarnost nevarnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar