Javne polemike o tem, kateri državi bo pripadel domicil nad vzrejo konj lipicancev oziroma kdo bo vodil rejske knjige za lipicance in kaj uradna slovenska politika je ali česa ni naredila za to, da bi domicil pripadel Sloveniji, nikakor ne pojenjajo. Slovenska misija pri EU je minuli teden pri glavni direkciji štev. VI Evropske komisije predala uradno diplomatsko noto slovenske vlade z zahtevo po dodelitvi izvora lipicancev Sloveniji. Slovenska stran je v noti zapisala, da v Sloveniji spremljamo problematiko o dodelitvi domicila vzreje lipicancev prav tako kot spor med rejskimi organizacijami glede vodenja rejskih knjig. Naši diplomati so zapisali, da se Kobilarna Lipica kot matična kobilarna lipicancev ponaša z dolgoletno tradicijo (ustanovljena 1580 za potrebe dunajskega dvora), lipicanci pa so pri nas zakonsko zaščiteni kot neprecenljiv del naše kulturne in naravne dediščine. Naša stran je tudi izrazila zahtevo, naj v Evropski komisiji počakajo z odločanjem o dodelitvi domicila do polnopravnega članstva Slovenije v EU. V Evropski komisiji pa so pojasnili, da oni s problemom lipicancev nimajo nič opraviti, saj za zdaj ni na dnevnem redu nobene od njenih komisij. Zato je bilo v Bruslju mogoče slišati tudi namige, da je diplomatska nota zgrešila naslov, saj problema uradno ni. Tudi potrditve tega, da naj bi se Boris A. Novak in baronica Paemel 21. avgusta v Bruslju srečala z "več predstavniki Evropske unije vključno z visokimi komisarji", nam v Bruslju ni dal nihče, pač pa so nas opozorili, da "sredi avgusta v Bruslju ni bilo ravno veliko predstavnikov EU". Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler, ki se je te dni mudil v Ljubljani na kongresu evropskega kmetijstva, pa je ponovil svoje stališče, da gre pri celotni zadevi za spor med rejskimi organizacijami, pri čemer Evropska komisija nima instrumentov, da bi posredovala v sporu. Tudi po njegovem vprašanje domicila, ki naj bi pripadal Kobilarni Lipica, ni sporno, vprašanje rejskih pravic pa bodo morale urediti rejske organizacije. Evropska komisija sicer lahko pozove k dialogu med organizacijami, več pa ni v njeni moči.