kovancu za 20 centov sta prikazana konja lipicanca; kovanec za 10 centov prikazuje neuresničen načrt slovitega arhitekta Jožeta Plečnika za slovenski parlament; na kovancu za 5 centov je obris sejalca; na kovancu za dva centa je podoba knežjega kamna na Koroškem,medtem ko kovanec za en cent prikazuje štorkljo. Med tistimi slovenskimi upokojenci, ki jim pokojnino prinašajo poštarji in jo izplačujejo v gotovini, so povzročila dvome in zaskrbljenosti nejasna sporočila poslovnih bank, naj omenjeni upokojenci odprejo bančni račun, “ker da osebni račun omogoča avtomatsko pretvorbo tolarskih znaskov v evro valuto, s čimer bi imetniku bili prihranjeni marsikatera nevšečnost in slaba volja.” Na takšna “blagohotna” priporočila poslovnih bank je reagirala Narodna banka z opozorilom, “da upokojencem nihče ne more odvzeti njihovih pravic, tudi tisto, da lahko pokojnino, če to želijo, prejemajo v gotovini, na dom.” Takih upokojencev je v Sloveniji okoli 67.500. Ob bližnji odpravi slovenskih tolarjev kot uradnega plačilnega sredstva v javnosti poudarjajo, da je bila prva nacionalna valuta v samostojni Sloveniji zelo priljubljena in cenjena. Izražala je tudi stabilno gospodarstvo in obdobje stalnega zniževanja inflacije. Zaradi tega zbiratelji Numizmatičnega društva Slovenije napovedujejo, da bo ob uvedbi evra narasla zbirateljska vrednost tolarja. Prvi slovenski desettolarski bankovec je že zdaj vreden en evro. Po uvedbi evra naj bi vrednost takoj narasla za nadaljnjih 20 odstotkov. zanjo, že po službeni dolžnosti, morali zgledno in redno skrbeti. S progo, kaže, ne vemo kaj početi. Puščamo jo samo in zapuščeno ter se premalo zavedamo, da bi bilo naše življenje brez Bohinjske železniške proge najbrž precej drugačno, kot je danes. Obenem pa se s strahom in dvomom sprašujemo: Le kakšna bo njena prihodnost?”