Maja Štukelj: “Samo tehnično sojenje ni tako težavno, še zlasti če je ekipa dobra in vsak opravlja svojo nalogo. Veliko bolj zahteno je delo, ki ga sodniki opravljajo pred samo tekmo in okrog nje. Na tekmi se namreč zbere tudi po 200 konj ali več, ki morajo biti pod kontrolo. Konje pregledajo najprej veterinarji. Vsi konji morajo imeti ustrezne dokumente, ki dokazujejo na primer določeno cepljenje, saj se kakšne okužbe lahko hitro prenesejo in lahko v hlevu pride do prave katastrofe. Veterinarski delegati opravijo pri konjih tudi dopinško kontrolo, to je pregled MCP. Skupaj z veterinarjem se začne tudi delo sodniškega zbora. Poleg ustrezne dokumentacije veterinar in sodnik konja tudi fizično pregledata. Če ugotovita, da konj šepa ali ima kakšne druge bolečine zaradi transporta, ga zavrnejo, vendar mu dajo možnost do še enega pregleda naslednji dan. V kolikor je naslednji dan z njim vse vredu, lahko gre na tekmovanje, vendar bo v vsakem primeru prvi na listi za dopinško kontrolo. Sledi kontrola hlevov, ki mora biti pod nenehnim nadzorom profesionalnih varnostnikov. V hlev lahko gredo le pooblaščene osebe. Zgodilo se je že, da so pri nekem konju odkrili doping in se je lastnik ali jahač ali trener zagovarjal, da je to storil nekdo drug v času, ko je bil konj v hlevu. Da ne govorimo o možnostih zastrupitve, podtaknjenega ognja, ki ima lahko katastrofalne posledice. Pod nenehnim nadzorom mora biti tudi ogrevališče. Vsak konj ima številko in tisti konj, ki zapusti hleve in gre na ogrevališče, se mora čez določen čas tudi vrniti.”