Nepravilno delo s konjem lahko povzroči bolečine v hrbtenični muskulaturi in šepanje. Pri odraslih konjih lahko bolečine v hrbtenični muskulaturi zaradi nepravilnega treninga oz. jahanja povzročajo šepavost, ker konj med delom ni sproščen. To je posebej prisotno pri utrujenih konjih, ki nimajo dovolj moči za naporno delo, bodisi za večurna jahanja ali hitre treninge. Utrujeni konji oziroma konji s slabo kondicijo po daljšem delu težko nosijo že sami sebe, tako da nepravilno obremenijo okostje predvsem sklepe in sklepne vezi. Taki konji zadnji nogi ob koraku ne dvignejo normalno, ampak občasno narahlo povlečejo s konico kopita po tleh to kaže na bolečino predvsem v kolenskih sklepih in križnem delu hrbtenice. Pri konjih, ki so preobremenjeni z delom, se na sprednjih nogah lahko pojavijo povečan pritisk v sklepni kapsuli kopitnega ali bicljevega sklepa, poškodbe tetiv, tetivnih ovojnic in posledično šepavost. Šepavost je pri konju pogosto zelo neizrazita v začetni fazi obolenja. Zato je zelo pomembno, da izkušeni jahač ali veterinar dobro opazuje konja med jahanjem in med gibanjem v kasu na trdi ravni podlagi v majhnem krogu. Ob najmanjših spremembah v gibanju oziroma ob neizrazitem šepanju je namreč treba prenehati z napornim treningom. Konja je treba opazovati, ko ga nekdo vodi na povodcu od spredaj in od strani, ko opazujemo šepanje na sprednji nogi oziroma od zadaj in od strani, ko opazujemo šepanje na zadnji nogi. Šepanje na sprednjo nogo ugotovimo na sledeči način: ko konj stopi na nogo, ki ga ne boli, spusti glavo nižje, da ujame čim več telesne teže na nebolečo nogo (slika 7). Ko pa stopa na nogo, ki ga boli, korak skrajša, dvigne glavo više in na nek način hitreje preskoči na zdravo nogo (slika 8). To se seveda ne vidi dobro pri neizrazitem šepanju, zato jahači pogosto sploh ne vidijo, da konj šepa.