Navigiranje med interesi velikih (in majhnih) je pogosto podobno nalogi dobrega gostitelja, ki mora poskrbeti, da so zadovoljni vsi gostje. Slovenija je bila očitno kar dobra gostiteljica, saj je dosegla sporazum pri vseh zadevah, ki jih je VS obravnaval avgusta, vključno z Irakom, ki je navadno izjemno trd oreh. Poleg izkušenj in obilice znanja ter posluha za različna mnenja je pomembna intuicija. "Zelo pomembno je, da predsednik - ko bere izjavo, ki naj bi jo sprejeli - opazuje odzive članov," pravi slovenski veleposlanik. Ljudje namreč komunicirajo z očmi in se odzivajo z gestami, ki so zelo zgovorne. Živčno presedanje na stolu, vzdihovanje, nasmihanje in odkimavanje nikakor niso znak skorajšnjega kompromisa. Obrazi se ob perečih temah podaljšujejo in razširjajo. "Ko se nekomu za mizo obraz podaljša za tretjino, je jasno, da iz vsega skupaj ne bo nič in da bo najverjetneje potreben še en sestanek," pravi Türk in dodaja, da je usodo posamezne teme mogoče predvideti tudi po tem, kdo se javi k besedi in kdaj. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da sestanki varnostnega sveta potekajo dopoldne. Sklepi se sprejemajo okrog trinajste ure in čim bolj se bliža čas kosila, tem večja je pripravljenost za kompromise. Ob enajstih so le redki pripravljeni popuščati; ko ura odbije poldne, se položaj pogosto spremeni in včasih je tudi najbolj trdne hrbtenice mogoče lažje upogniti.