Moram reči, da je bilo to, kar se je zgodilo z mojim državljanstvom leta 1945 popolnoma nelegalno, hkrati pa je dvomljiva tudi ustava sedanje, tretje Jugoslavije. Seveda bi rad prišel nazaj v domovino in upravljal s svojo privatno imovino tako kot mnogi drugi ljudje v tej državi in zato želim gospodu Paniću, katerega namere so poštene, vse najboljše. Če bo uspel, potem je seveda vse mogoče, toda prepričan sem, da bo pred tem potrebno natančneje preveriti, kdo pravzaprav nadzoruje gospoda Panića. Sam sem privržen demokratskim institucijam, zato si želim, da bi v tem delu bivše Jugoslavije dobili ustavo, podobno tisti, ki jo je v Španiji uvedel španski kralj Carlos. Na vrhu takšne države bi morala bila nevtralna oseba, ki ne bi neposredno vladala in ki bi bila signal in garancija svetu, da je tu varno za poslovneže. Osebno nisem bil nikoli član katerekoli politične stranke in nisem nikoli glasoval, hkrati pa imam veliko prijateljev po svetu ter se trudim biti fer do vseh. Ljudje tukaj bi potrebovali nekoga, ki bi skrbel zanje, in ne sedanjih hladnih politikov, ki ne znajo komunicirati z ljudmi. Zato sem prepričan, da je čas za nastop parlamentarne monarhije vse bližji. Beograd je prav lahko velika, demokratična prestolnica, kar bi si Slovenija in njeni ljudje gotovo želeli. Poznam veliko slovenskih politikov in poslovnežev, ki bi se po demokratičnih spremembah v tem delu preostale Jugoslavije želeli pogovoriti o mnogih oblikah sodelovanja naših držav in podjetij. Sam zelo spoštujem slovenske politike in gospodarstvenike, predvsem gospoda Drnovška, in mislim, da je odličen človek, ki za Slovenijo lahko stori zelo veliko. Slovenija ima ob trdnem delu in potrpežljivosti sijajno prihodnost in upam, da bomo nekega dne znova lahko plodno sodelovali. Toda v tem trenutku je takšno sodelovanje oteženo tudi zaradi številnih zvijač in iger, ki potekajo v srbski politiki…