Konferenca je znova potrdila že znano zadrego vzhodnoevropskih kultur, ki se morajo spopadati z nenavadnim zasukom, ko zaradi nerazvitih institucionalnih mehanizmov in infrastrukture niso sposobne tržiti modernistične preteklosti, ki je preživela diktature kolektivizma, in jo simbolno uveljavljati v novem kontekstu odprtih meja. Zato je večina udeležencev prišla do sklepa, da je pojem nekonformizma v novih razmerah postal absurden. Vse sile umetnikov, kustosov, direktorjev in intelektualcev so namreč usmerjene v vzpostavljanje in obnavljanje zastarele in razdejane institucionalne baze, ki bi zagotovila tisto osnovo konformizma, prek katere bo mogoče komunicirati s svetom, in ki bo lahko uspešno branila svojo vlogo nasprotnega pola nekonformizmu posameznikov in prihodnjih generacij. Pri tem ni naključje, da se mnoge vzhodnoevropske kulturne institucije in posamezniki ukvarjajo z evaluacijo in zgodovinsko rehabilitacijo svojega deleža v kontekstih zgodovinskih avantgard in s poizkusi mednarodne kontekstualizacije vzhodnoevropske konceptualne umetnosti 60. in 70. let. Tudi ljubljanska Moderna galerija v decembru odpira razstavo Tank - slovenska zgodovinska avantgarda, medtem ko je septembra zaprla razstavo Body and the East, ki je predstavila dokumente izbranih vzhodnoevropskih konceptualnih umetnikov zadnjih 40. let, že leta 1994 pa je predstavila retrospektivno razstavo najizrazitejše slovenske konceptualne skupine OHO.