Zumirjenimi besedami pove, da je živel ameriške sanje. Od dvajsetletnega priseljenca se je povzpel do uspešnega in premožnega poslovneža, diplomacijo pa je prvič okusil v Združenih narodih. Nedavno je preplezal Triglav, kjer je slučajno srečal premierja Janeza Janšo. Po pogovoru za Dnevnik je odhitel na inštrukcije slovenščine.V Slovenijo ste prišli devet mesecev po odhodu vašega predhodnika Thomasa Robertsona. ZDA še nikoli niso bile tako dolgo brez veleposlanika v Sloveniji. Kje tiči razlog?Šlo je bolj za to, da se je zavlekel postopek, kot pa da bi bilo v ozadju karkoli drugega. Najprej je lani prišlo do spremembe imenovanja. Za človeka, ki je bila imenovan za veleposlanika v Sloveniji, so v zadnjem trenutku spremenili odločitev in ga poslali na Slovaško. Mene so nato za veleposlanika imenovali decembra lani. Konec januarja bi moralo biti že vse nared za moj odhod, a se je postopek zavlekel.Dolgotrajna odsotnost veleposlanika je lahko tudi znamenje poslabšanja odnosov. Navsezadnje so bile ZDA brez veleposlanika večino slovenskega predsedovanja Evropski uniji.Razumem, a res ne gre za vprašanje dvostranskih odnosov. Ti so trdni, kar je bilo jasno videti ob nedavnem obisku našega predsednika. Razlog za to, da je postopek trajal dlje, je bil v tem, da so v senatu obstala imenovanja mnogih veleposlanikov, sodnikov, predstavnikov različnih agencij in drugih kandidatov, ki jih je imenoval predsednik. Februarja je predsednik Bush javno pozval senatorje, naj povedo, zakaj se senat ne zgane pri nominacijah. To ni imelo absolutno nič opraviti s Slovenijo.In zakaj se senat ni zganil?Večino imajo demokrati (smeh). To je demokracija, v najboljši obliki. Vlada je v rokah republikancev, večino v kongresu pa imajo demokrati. Res sem bil pripravljen priti v Slovenijo takoj. A tak je bil položaj.Dejali ste, da niste poznali Slovenije, ko so vam ponudili položaj. Kako ste se pripravljali na delo pri nas?Na zunanjem ministrstvu imamo inštitut, kjer kadre pripravljajo na delo v tujini. Oddelek, kjer sem se pripravljal sam, vodi celo nekdanji veleposlanik v Sloveniji Thomas Robertson. Tam te poučijo o državi, kulturi, regiji, kako biti diplomat, kako se obnašati... Nato sledi zaslišanje pred senatom. To je tisti del, o čemer sva prej govorila in kjer se je zataknilo. Zaslišanje sem potem imel aprila, v pododboru za Evropo, ki mu predseduje senator Barack Obama. Ko sem dobil podporo pododbora, odbora in nazadnje v senatu, sem bil nared za odhod.Senator Obama je v pododboru o vas in drugih kandidatih (pa tudi o Sloveniji) govoril zelo pozitivno, hkrati pa so vas in druge blokirali.(smeh) Bil je zelo prijazen. Senator iz Michigana me dobro pozna in je spisal pismo podpore. Morda je imelo to kaj opraviti s tem... Verjetno je senator Obama tudi cenil, da nisem rojen v Združenih državah, da sem prišel v državo kot reven študent in dosegel, kar sem, izpolnil ameriške sanje. Takšne zgodbe naši politiki sprejmejo zelo pozitivno, te našo državo delajo to, kar je.Prihajate iz vasi na jugu Libanona tik ob Izraelu, kjer je križišče političnih interesov in tudi veliko nasilja.Ko sem leta 1972 odšel, so bile razmere zelo mirne. Zaradi bližine Izraela je bila vas sicer v vojaškem območju, a ni bilo nasilja. Odraščal sem v vasici, kakršne vidite v Sloveniji, zelo mirni. Cerkev je bila središče vasi in v katoliški šoli so me učili o etiki in vrednoti trdega dela. Okolje je bilo zelo majhno, vsi smo se poznali ali bili v sorodu. Moja mati in oče sta denimo imela celo enak priimek. Ko sem ob prihodu v ZDA izpolnjeval obrazce in sem pod dekliški priimek matere zato napisal isto ime kot pod priimek očeta, so ga prekrižali, češ da sem se zmotil (smeh). Okolje je bilo majhno, a zelo čisto in zdravo. Življenje je bilo primitivno, nismo imeli tekoče vode in elektrike ali telefona. V šoli sem trdo delal, saj je bilo okolje zaradi majhnosti zelo konkurenčno. Tu smo se verjetno priučili nekoliko agresivnega pristopa. Naša družina je imela v vasi trgovinico z življenjskimi potrebščinami, kasneje pa smo imeli plantažo tobaka, kjer sem tudi pomagal. Leta 1975 so se razmere začele zaostrovati, in tako je vse do danes. Vojna se je začela, ko sem že odšel, se je pa skoznjo prebijala moja družina. Zakaj se dvajsetletni fant odloči pustiti vse za seboj in se praznih rok odpravi na drug konec sveta, da bi začel iz nič?Bil je čas, da začnem šolanje na univerzi. V Libanonu imamo odlične zasebne šole, a so bile rezervirane za elito. Javne univerze pa takrat niso bile dobre. Izbiral sem med slednjimi in odhodom v tujino, kjer koga poznam. Moj stric je v ZDA imigriral v 50. letih in mi je pomagal priti v ZDA. Nato sem sam začel služiti denar in si plačevati študij.Kako ste doživljali državljansko vojno v Libanonu, ki je izbruhnila nekaj let po vašem odhodu?Bilo je izredno težko, še posebej ko smo izgubili vse stike z družino. Kasneje, ko je Izrael prevzel nadzor, nam je nekako uspelo komunicirati s pomočjo prijateljev v Izraelu. V državljanski vojni sem izgubil brata.Leta 2006, med spopadi Izraela in Hezbolaha, je bila vaša vas prav v središču nasilnega dogajanja.Da, zares prav sredi dogajanja. Moja mati poleti vedno obišče Libanon in je bila ravno v vasi, ko se je začelo nasilje. Klicala me je in rekla: prosim, prosim, stori kaj! Kaj pa naj, sem ji rekel, te stvari niso odvisne od mene. Na srečo so jo Francozi evakuirali. Pet minut od naše vasi je poveljstvo OZN za južni Libanon. Ko so pripeljali zaloge za modre čelade, so evakuirali vse tujce. Kasneje pa ste bili v delegaciji, ki jo je predsednik Bush imenoval za pomoč Libanonu.Da, to je bilo septembra. Z menoj so bili še predsedniki podjetij Cisco, Intel in Occidental Petroleum ter predstavnica zunanjega ministrstva. Srečali smo se z voditelji Libanona, ocenili škodo in ustanovili partnerstvo za pomoč pri obnovi ter ponudili prihodnost mladim v ameriških podjetjih.V ZDA ste postali uspešen poslovnež. Imate kakšen nasvet, kako uspeti?Zanimivo vprašanje, posebej po dveh mesecih, kar sem tukaj v Sloveniji. Poslušal sem razmišljanja mladih v Sloveniji in začutil sem pomanjkanje čuta za podjetništvo. Ljudje nočejo tvegati, ker se bojijo neuspeha. Moj nasvet je, da bi morali tvegati. Če imaš idejo, se ne boj. Morda jo bo kdo sponzoriral, šel v partnerstvo ali dal kapital za uresničitev. Jaz imam podjetništvo v krvi, imam pa tudi tehnološko žilico. Oboje, skupaj z načelom, da je treba poslušati stranko, mi je pomagalo, da sem uspel. Ne bojte se neuspeha. V ZDA kadri povprečno zamenjajo sedem delovnih mest. Kot slišim, je v Sloveniji drugače – zaposliš se in ostaneš večino življenja na enem delovnem mestu in se giblješ v istem okolju. Ste si želeli postati veleposlanik?Zanimivo vprašanje, vrnimo se zdaj v vas (smeh). Moja družina je bila vpeta v lokalno politiko. Mnogo kasneje sem sam v ZDA postal vpet v ameriško politiko, sicer na prostovoljni ravni. Bil sem blizu nekaterim kongresnikom ter Beli hiši in leta 2004 so me prosili, ali bi šel v New York in služil kot predstavnik v 59. generalni skupščini OZN. Sedanja veleposlanica v Pakistanu mi je kasneje dejala, da so opazili, da se znam sukati med diplomati, in me vprašala, ali sem razmišljal o delu v tujini. Pritrdil sem, jeseni pa me je poklicala Bela hiša in mi ponudila veleposlaniški položaj. Taki ponudbi ne rečeš ne.Zakaj Slovenija?No, tam se je odprlo mesto (smeh). Vesel sem, da sem tu, zdi se mi čudovito mesto, zlasti za nepoklicnega diplomata. Lažje spoznaš ljudi, država je manjša, in upam, da bom prispeval h kakšni spremembi...Je prednost ali minus, če nisi poklicni diplomat?Moram biti odkrit, da oboje. Če si poslovnež, si v resnici diplomat. Minus je, da so poklicni diplomati bolje seznanjeni s področji delovanja, in zato imamo na veleposlaništvih profesionalno ekipo.Kar se področij delovanja tiče – kaj je največji ameriški politični interes v Sloveniji v tem trenutku?Rekel bi, da dogodki v regiji. Slovenija je lahko zgled regiji, in to je verjetno tisto, kjer želimo največ angažiranja. In pa seveda boj proti terorizmu, ki je globalno vprašanje. Tesneje kot obe strani Atlantika sodelujeta, uspešnejši bomo. Terorizem je vprašanje, s katerim bomo živeli na dolgi rok, žal. V senatu ste dejali, da si boste prizadevali za podporo človekovih pravic v regiji. Koliko je Guantanamo škodil ameriški kredibilnosti pri zagovarjanju človekovih pravic? Ljudje so kritični do Guantanama, a nihče ne ponudi rešitve. Zapor je tam z razlogom, enajsti september je spremenil naša življenja povsod po svetu. Kar zadeva človekove pravice, so ZDA stoodstotno za njihovo zaščito in upam, da bodo zapornike prevzele njihove države. Včasih ljudje pozabijo vse dobre stvari, ki jih ZDA naredijo po svetu, in se zapičijo v kaj takšnega.Pa postavite ljudi pred sodišča.Saj gredo. A to terja svoj čas. Tudi mi bi navsezadnje želeli, da se Guantanamo zapre.V predstavitvenem govoru v senatu ste tudi omenili, da bi želeli doseči, da Slovenija v Afganistan pošlje dodatno enoto. Ste s slovenskimi oblastmi odprli to vprašanje?Govorili smo tudi o tem, vendar niti ne gre za pošiljanje novih vojakov, ampak za prerazporeditev vojakov, ki so že tam.Januarja prihodnje leto boste morali novemu predsedniku ponuditi odstop, tako kot vsi veleposlaniki. Ne bi želel ugibati, kako se bo odločil, zanima pa me, kaj je do takrat sploh mogoče doseči, zlasti v političnem smislu. Obe državi sta v predvolilnem obdobju, sledilo bo oblikovanje vlad...Počakati bo treba in videti, kakšna vlada se bo oblikovala v ZDA in kakšna v Sloveniji. Sodelovanje v regiji, v boju proti terorizmu in dvostransko sodelovanje pa se bo nadaljevalo ne glede na to, kdo bo kje zmagal. Kar se mojega kratkega službovanja tiče, je to verjetno minus, a kdo ve, kako se bo odločil novi predsednik. Rad bi odslužil celotni (triletni, op.p.) mandat.Za glavno nalogo pa ste si zadali krepitev gospodarskega sodelovanja.Želeli bi, da bi bilo tu prisotnih več ameriških podjetij. Zadnja velika naložba je bila Goodyearjeva pred desetimi leti. Obiskal bom območja zunaj Ljubljane, se srečal z župani in jim skušal predstaviti prednosti takšnega sodelovanja. Imate izobražene ljudi, a je položaj podoben kot v ZDA. Veliko ljudi študira »mehke« teme, kot so družbene znanosti, primanjkuje pa inženirjev, računalničarjev, zdravnikov. Zdi se mi, da tudi v Sloveniji vzgajate premalo tehnoloških kadrov, ki bi kasneje spodbudno vplivali na gospodarstvo. Zakaj torej ni več ameriških naložb v Sloveniji? Mislim, da Američani zares ne poznajo Slovenije. Del našega dela je tudi, da to spremenimo. Predsednik Bush je bil po mojem najboljši oglaševalec Slovenije (smeh). Sicer pa bi moral biti v Sloveniji turizem ogromen sektor, ker je država čudovita. Je ideja igralniškega kompleksa Harrah's še živa?Ne vem, če je živa, so pa vrata ostala odprta. Škoda je, da ni zaživela, saj bi Američani lažje izvedeli za Slovenijo. Poleg tega uspeh prinaša uspeh. Če recimo eno podjetje odpre regijski center v Ljubljani, lahko kmalu pridejo še drugi, če izvedo, da je poslovno okolje prijazno. Slovenija se ne bi smela bati ameriških naložb.Ste s trditvami, da je treba Američanom bolje predstaviti Slovenijo, malce kritični do svojih veleposlaniških predhodnikov?Absolutno ne. Pošteno povedano, ko so mi ponudili delo, nisem poznal Slovenije. Pa tudi Slovenija mora sama skrbeti za svojo predstavitev.Prinašate kakšno konkretno idejo za naložbo?Morda dve ali tri, a o njih ne morem govoriti, dokler ne napredujejo. Ste pa v senatu dejali, da mora Slovenija hitreje izpeljati privatizacijo. Zakaj je to ameriški interes?Ne vem, če hočem drezati... (smeh) ZDA imajo eno najbolj produktivnih gospodarstev na svetu. Imajo dvesto milijonov ljudi manj kot Evropska unija, pa dosežejo večji obseg gospodarstva. Kot pravimo v ZDA, vloga vlade ni v gospodarstvu, ampak v zagotavljanju varnosti ljudi, življenjskih razmer, infrastrukture. Ameriške vlade v poslih ni, razen v javnih službah.Ampak gotovo je zadaj interes ameriških podjetij, da bi sodelovala pri odkupu državnih podjetij v Sloveniji.Seveda. Če je prodaja pravilno izvedena, zakaj ne.Na predsedniških volitvah ste podprli Mitta Romneyja, ne?Ne vem, če vas maram, preveč veste... (smeh) Tudi on je iz Michigana in z njegovim bratom sva prijatelja, družini se že dolgo poznata. Omenjajo ga kot podpredsedniškega kandidata.No, upam. Ampak to pravim kot prebivalec Michigana, ne kot diplomat. Zdaj ste podprli Johna McCaina?To je težko vprašanje za diplomata. Na taka vprašanja ne odgovarjamo.Ni pa skrivnost, da ste dolgoletni republikanec.Ne. To se ve.Tekli ste bostonski maraton, boste tudi ljubljanskega?Da, načrtujem, da se ga bom oktobra udeležil. Preteklo soboto pa sem splezal na Triglav, gor in dol v enem dnevu, enajst ur s postanki. Nekateri mlajši so zaostali. Zelo mi je všeč, da je v Sloveniji ogromno možnosti za aktivnosti na prostem. Srečal sem možakarja, ki je bil na Triglavu s šestletnim sinom.V kolikšnem času pa pretečete maraton?Najboljši čas imam tri ure in petindvajset minut. A sem bil mlajši. Zdaj bom zelo zadovoljen, če bom na cilju v štirih urah ali štirih urah in pol. umirjenimi besedami pove, da je živel ameriške sanje. Od dvajsetletnega priseljenca se je povzpel do uspešnega in premožnega poslovneža, diplomacijo pa je prvič okusil v Združenih narodih. Nedavno je preplezal Triglav, kjer je slučajno srečal premierja Janeza Janšo. Po pogovoru za Dnevnik je odhitel na inštrukcije slovenščine.