Podobno se zgodi, če je naše nihanje usklajeno z nihanjem drugih: tako jih lahko srečujemo in se z njimi kaj pomenimo v kratkem času, ko smo "onkraj". Mogoče je, da vse, kar predstavlja naše stvarstvo, nenehno trenutno komunicira na ravni tega prostoru podobnega vesolja, le da se nekateri tega bolje zavedamo kot drugi. In tisti, ki smo (dobesedno) na isti valovni dolžini, smo tako dejansko bolj povezani. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da so ljudje, uglašeni na isto frekvenco, kar naprej v resonanci, kar pomeni, da brez težav komunicirajo v dimenziji "onkraj". Zato je tudi mogoče, pravi Bentov, da se podobne ideje ali izumi lahko pojavijo sočasno kjerkoli na Zemlji.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
nihanje nihanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
usklajeno usklajen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
nihanjem nihanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
srečujemo srečevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
z z predlog; orodnik
njimi on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pomenimo pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
kratkem kratek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
onkraj onkraj predlog; rodilnik
Mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
predstavlja predstavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
stvarstvo stvarstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
nenehno nenehno splošni prislov; nedoločena stopnja
trenutno trenutno splošni prislov; nedoločena stopnja
komunicira komunicirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
ravni raven samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tega ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
prostoru prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
podobnega podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
vesolja vesolje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
le le členek
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
bolje dobro splošni prislov; primernik
zavedamo zavedati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kot kot podredni veznik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
In in priredni veznik
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
dobesedno dobesedno splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
isti isti nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
valovni valoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
dolžini dolžina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
dejansko dejansko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
povezani povezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Z z predlog; orodnik
drugimi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, orodnik
besedami beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
rekli reči glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
uglašeni uglašen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
isto isti nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
frekvenco frekvenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
resonanci resonanca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
brez brez predlog; rodilnik
težav težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
komunicirajo komunicirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
dimenziji dimenzija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
onkraj onkraj predlog; rodilnik
Zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
Bentov bentov samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
podobne podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ideje ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
izumi izum samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pojavijo pojaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
sočasno sočasno splošni prislov; nedoločena stopnja
kjerkoli kjerkoli splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
Zemlji zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 1998
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Šesti čut
avtor: neznani avtor