Kaj lahko pričakujemo kot »politični voyeurji« od letošnjih predsedniških volitev? Po eni strani bo predsedniška tekma prvič izhodiščno izenačena, po drugi strani pa ni pričakovati kakšnih silnih in učinkovitih kampanj, ker je za kaj takega že prepozno. Menim, da ima, kljub sedaj izenačeni situaciji, Drnovšek prednost pred Arharjem. Z izjemnim obdelovanjem (zlasti okrog nakupa aviona) so mu na neki absurden način mediji naredili uslugo, saj je tema že preveč izčrpana, da bi lahko na tej točki nasprotniki gradili učinkovito negativno kampanjo. Še najslabša točka Drnovškovega nastopa je pregovorna neodločnost in mencanje, ki mu je sicer mnogokrat pomagala v kompliciranih situacijah, tokrat pa očitno potencialnemu volilnemu telesu gre na živce. A vendar, če bodo v njegovem štabu znali oblikovati učinkovito fast-finish strategijo, lahko iz sedaj tesnega izida naredijo udobno končno zmago. Še zlasti ker najbolj resni konkurent dela šolske napake v svoji sporadični kampanji. Dr. Arhar namreč lahko konkurira dr. Drnovšku, dokler univerzalno prodaja svoj »novi« obraz namesto »iztrošenega« Drnovškovega. Prve sondaže javnega menja so kazale, da bo šlo za boj dveh univerzalno sprejemljivih kandidatov, kar ustreza sodobnemu personaliziranemu akcentu volilnih kampanj. In za tako univerzalno podobo mora biti kandidat skrajno deideologiziran. V Dupleku je z znamenito vožnjo z nadškofom v kočiji Arhar ta izhodiščni kapital v precejšnji meri zapravil. Celo na desnici so ta prizor označili kot karikaturo predvojnega klerikalizma. Zakaj je to problem? Če sta oba kandidata univerzalno sprejemljiva, ju bodo volivci izbirali po nekem drugem kriteriju. In za Arharja bi bil ideološki kriterij (zaradi prevlade levoliberalne opcije v volilnem telesu) poguben. Druga, verjetno še hujša napaka pa je demonstracija dvojne morale in dvojnih kriterijev. Dr. Arhar je aktivno in populistično nastopil proti prodaji slovenskih bank tujcem, kar je gotovo skladno s pogledom večine volivcev. A potem se je izkazalo, da je hkrati nastopal kot svetovalec pri prodaji Krekove banke Avstrijcem! Če javnost česa ne prenese, potem gotovo dvojne morale. In če bi (bo) ta spodrsljaj preživel, bo to bolj spričevalo nesposobnosti Drnovškove ekipe kot Arharjeve presežne kvalitete. Če držijo prve javnomnenjske detekcije, objavljene v časopisju, po katerih vsaj polovica volivcev ZLSD v anketah izbira dr. Arharja, lahko pričakujemo, da bo eno najbolj discipliniranih volilnih teles na koncu izbralo dr. Drnovška, če bo - kot je pričakovati - dobilo takšne »namige«. Ideologizacija kampanje pa je neprijetna past tudi za Barbaro Brezigar. V deideologizirani kampanji bodo volivci iz »lastnega« tabora volili dr. Arharja, v ideološko nasičeni kampanji pa je njen domet dokaj natančno limitiran.