Nujno je kakopak igrišče, kar je treba prebrati kot »kilometri vrhunsko sfriziranih travnikov«, kjer se vsake toliko znajde luknja, v katero je zataknjena zastavica, da se ne bi kak krt, miš ali morebiti celo voluhar zmotil in se naselil vanjo. Golfist se mora potem oskrbeti še z opremo, ki je sploh ni malo. Golf je namreč učni primer za trženje sebi namenjene niše. Ima svojo tradicionalno, predvsem pa strogo namensko modo, skreirano popolnoma za svoje potrebe, kjer improvizacije niso sprejete. A k sami modni opravi golfistov se povrnemo kdaj pozneje, kajti gotovo so pomembnejše palice in žogica, saj brez njih pač ni udarca. Udarci pa … udarci so komplicirana reč, ki skriva uspešnost natančnosti dometa in sploh vse esence golfa. Pravilen prijem, postavitev nog, drža, sam zamah, načrtovanje, poprejšen ogled terena, usklajenost gibov, kolkov, hrbtenice, rok, zlasti zapestja, iztek udarca, naletni kot na žogico pa parabola leta žogice … Resnično cela znanost. Opisi pristopov in pojasnjevanje posameznega udarca vsaj mene močno in še najbolj spominjajo na domala spiritualne opise udarcev in brc starih japonskih mojstrov karateja. In nadzor telesa je tako rekoč notranje bistvo uspešnega golfa, četudi na prvi pogled morda ne daje takšnega vtisa.