Zdaj pa gremo po vrsti. Se pravi, mi predlagamo, da se ta rok podaljša, ne do treh, ampak po treh ali pa šestih mesecih. Vse to uskladiti - tisti, ki je kdajkoli delal v najmanjši firmi, pa so pripravili kakšno organizacijo, ve, da je to dolgotrajen postopek, da je to resen postopek, kompliciran postopek, da se na vrat na nos ne naredi ničesar. V sistemih, kot so pa ta ministrstva, je pa to še toliko težje, toliko bolj zahtevno in zahteva toliko več časa. Zato sem prepričan, da je ta naš amandma popolnoma upravičen in bi rekel celo, da je več kot logičen, da bi tako moralo biti že v osnovnem predlogu. S strani Vlade je bilo večkrat omenjeno, da gre za racionalizacijo, za preglednost, da pa bo kadrovska struktura pri tem ostala gibljiva. Poglejte, racionalizacija, preglednost, že samo to, da nekaj premeščamo z enega ministrstva, kjer je bilo ustaljeno, kjer se ni z vsakimi volitvami zadeva spreminjala, prenašamo na neko drugo ministrstvo, ne moremo ravno govoriti, da gre za racionalizacijo. Še težje bi mogoče rekel, da gre za večjo preglednost. V tem času, ko bo mačka selila svoje mlade, kot rečemo, se bo verjetno marsikaj zgodilo, marsikaj bo lahko postalo nepregledno, v nasprotju s tem, kar trdi Vlada. Poleg tega pa mi dovolite, da izrazim tudi svoj dvom predvsem za telekomunikacije. Na področju telekomunikacij in pošte na Ministrstvo za visoko šolstvo ne bi mogli ravno reči, da na tem Ministrstvu za visoko šolstvo gojijo poseben čut za preglednost. Če bi to bilo, potem ne bi zaposleni na tem ministrstvu imeli razne poštne nabiralnike v tujini, ki so skrite očem, in ravno zaradi tega ne moremo govoriti, da gre za večjo preglednost. Jaz bi rekel celo obratno. Da zaradi te selitve, kot sem prej omenil, ko bo mačka selila svojo družino, se lahko marsikaj zgubi, se lahko marsikaj najde tudi v kakšnem poštnem nabiralniku kje drugje. Ne trdim, da bo tako. Ampak obstaja možnost, ko nekaj selimo drugam. Po drugi strani bi lahko rekel, da še sreča, da nekateri zaposleni na tem novem ministrstvu dobijo še eno priložnost, medtem ko drugi zaradi ženine metle izgubijo zaupanje in potem morajo odstopiti ali pa jih odstopijo ali odstavijo, nadzorni odbor ali kaj podobnega. Tu imam pomisleke. Ko selimo tako velik sistem, kot sta recimo telekomunikacije in pa pošta. Če prav razumem, gre za sistem z nekaj tisoč ljudmi. In ne prenese se tako, da se napiše na list papirja, sedaj pa recimo, pošta in telekomunikacije nista več v Ministrstvu za gospodarstvo, ampak je v ministrstvu za telekomunikacije. Če pa gre za del pošte, je pa še slabše, ker bo en del ostal na enem koncu, drugi pa na drugem koncu, sedaj je pa to enovit sistem. Jaz sem razumel, da je to cel sistem. Če pa ni, me boste podučili, ampak potem je pa še slabše, da sistem sekamo in ga prestavljamo na neko drugo ministrstvo, en del bo pa ostal na nekem drugem koncu. Tako si bodo potem lahko pošiljali račune in si dopisovali to, kar je bila včasih interna zadeva. Ta stvar ni tako enostavna in ni tako nedolžna in ne gre tako enostavno in tako hitro v treh mesecih, do treh mesecev, ko se en celotni sistem preseli z enega ministrstva na drugega. Tako da, o tem je treba temeljito premisliti. O tem govori ravno naš amandma, zaradi tega pravimo, da je ta rok potrebno podaljšati.