Primere poškodb otrok pred rojstvom, če otrok ni bil nezaželen, je treba razlikovati od primerov tako imenovanega (1) neželenega rojstva (če se je npr. ponesrečil splav) (2) ali življenja (če je otrok kasneje postal nezaželen npr. zaradi obolelosti matere med nosečnostjo). V primeru neželenih otrok je sodišče Bundesgerichtshof od 1980 leta dalje večkrat odločilo, da je zdravnik, ki ni pravilno izvedel sterilizacije ali abortusa, odgovoren za stroške za vzdrževanje otroka, ki je bil kasneje rojen. V letu 1993 je moralo ponovno preučiti svojo prakso in je v primeru neuspešne sterilizacije (ki nikoli ni nezakonita) vztrajalo pri svojem mnenju, v primeru neuspešnega abortusa pa je poudarilo, da je treba razlikovati obstoj otroka (kajti življenje nikoli ni nezakonito) od dolžnosti preživljanja otroka, ki v primeru dovoljenega splava privede do dolžnosti povrnitve škode. V primerih, ko otrok postane nezaželen, pa je treba poudariti odločitev z dne 18. 1. 1983 v primeru, ko se je otrok rodil hrom, ker je mati v zgodnji nosečnosti prebolela rdečke, zdravnik pa ni opazil pomanjkljivosti, ki bi v normalnih okoliščinah privedla do abortusa. Sodišče Bundesgerichtshof je ugodilo tožbi staršev na podlagi pogodbene odgovornosti za dražje preživljanje otroka in za telesne bolečine in nevšečnosti matere zaradi kompliciranega poroda, ne pa otrokovi odškodninski tožbi zaradi rojstva, ker ni prepovedi, da bi se rodil invaliden otrok, katerega rojstvo bi lahko šteli za manj vredno.