Njegov prvi uradni koncertni nastop je vsaj po merilih številčnosti publike njegov daleč najbolj megalomanski in vse do danes niti približno preseženi uspeh, saj je v zasedbi z Markom Brecljem na YU BOOM ROCK FESTIVALU '73 sredi Hale Tivoli v orglice pihal pred pettisočglavo množico, s tem da je na oder malce omotičeno priplezal naravnost iz parterja, ob čemer je moral o svoji avtentičnosti prepričevati izrazito skeptične redarje. Ta njegova pot pred mikrofon lahko tudi uradno simbolizira njegov prehod iz pasive v aktivo, saj se je zelo kmalu znašel v vlogi motorja danes tako pri nas kot v svetu kultne prve postave eksperimentalistov Begnagrad. Šlo je za produkt najširšega možnega ozadja alpsko-balkanskega kombota klarineta, harmonike in ostalih inštrumentov, kjer je predstavljal vsak komad idejo zase in je bil dobrodošel prav vsak možen glasbeni vpliv. »Ko te posnetke poslušam danes, se mi zdijo izrazito naivni, vendar sploh ne na tak slab način: fascinantno se mi zdi, na kako kompliciran način smo se spravili iskat enostavnost! Predvsem smo se trudili ustvarjat zvoke, kakršne smo osebno pogrešali kot publika.«