Že hiter pregled nam pokaže, da tak preizkus daje ponovljive rezultate, saj je Rado oba prva preizkusa, opravljena v dveh tednih (kar je ob nizko intenzivnem treningu premalo časa, da bi se pokazale večje spremembe v zmogljivosti), na istem kolesu in z razmeroma enako telesno težo odpeljal zelo podobno (+ 64 metrov ali + 2,6 % v drugem testu, kar zanj pomeni oceno dnevne variabilnost rezultata). Nato ugotovimo, da je tako klanec kakor kronometer podobnega časa trajanja (približno 12 minut) odpeljal pri podobni FSU, pri čemer so bili vsi drugi merjeni dejavniki različni, kar govori o pomembnosti povprečnega FSU na podobni tekmi ali preizkusu. Aprila je bil že 0,5 kg lažji in je pri podobni FSU hitreje premagoval klanec. Maja pa je ob še manjši teži in najvišji povprečni FSU dosegel najvišjo hitrost v klanec ter rezultat od prvega testa izboljšal za 287 metrov oz. 11,4 odstotka. Ker je to več od 2,6 odstotka oziroma od njegove ocene dnevne variabilnosti rezultata, lahko rečemo, da se je pokazal napredek v rezultatu. Je torej Rado treniral učinkovito? Napredek v hitrosti kolesarjenja v klanec, ki ga je dosegel ob majhnem zračnem uporu, nizki hitrosti in podobni FSU in kadenci, lahko pripišemo zmanjšanju telesne teže. Ker pa je kolesarju ob zadnjem preizkusu uspelo še zmanjšati telesno težo (kar seveda pozitivno vpliva na hitrost v klanec) in tudi kolesariti pri višji povprečni FSU, lahko rečemo, da je treniral učinkovito. Kaj pravzaprav pomeni višja povprečna FSU na tekmi v kronometru? Pomeni prečrpanje večje količine krvi v minuti in dostavo več kisika do obremenjenih mišic. Transport kisika ne glede na poti njegove porabe v tkivih (bolj trenirani lahko iz krvi izkoristijo več kisika) je najbolj ozko grlo povečevanja porabe kisika in s tem kolesarjeve moči. Vzdržljivostni trening torej, zelo poenostavljeno rečeno, rešuje problem transporta kisika. V nasprotnem primeru namreč ne bi mogli razložiti, zakaj se vzdržljivost športnika takoj poveča, če povečamo sposobnost krvi za prenos kisika, vsi drugi dejavniki pa ostanejo nespremenjeni. Ker je koncentracija hemoglobina, ki edini uspešno prenaša kisik po krvi, v telesu relativno stabilna (1 l krvi prenaša približno 200 ml kisika), je jasno, da se lahko več kisika do tkiv dostavi le tako, da kri po telesu kroži hitreje. Govorimo o povečevanju količine krvi, ki jo lahko srce prečrpa v eni minuti, kar običajno dosega z višjo frekvenco krčenja ob pri visokem naporu relativno stalnem največjem utripnem volumnu (to je količini krvi, ki jo lahko srce iztisne z vsakim utripom). Z vsakim utripom lahko srce mladega netreniranega posameznika (okoli 25 let) med naporom iztisne 80–110 ml krvi, treniranega pa 130–150 ml ali še več. S starostjo se utripni volumen (UV) zmanjšuje, prav tako VO2max. No, kakor koli že, pa je jasno, da povečevanje levega ventrikla in s tem največjega utripnega volumna ni edina telesna adaptacija, ki jo izzove vzdržljivostni trening, čeprav je s stališča VOmax najpomembnejša in razmeroma hitra. Trening namreč povzroča tudi pomembne periferne telesne prilagoditve, ki omogočajo obremenjenim mišicam, da izkoristijo več kisika (povečevanje števila kapilar, mitohondrijev, encimov idr. v mišicah), za kar pa je potrebnega več časa. Tako je bilo na podganah z uporabo radioaktivnih izotopov, ki so bili dodani v njihov krvni obtok, ugotovljeno, da so vzdržljivostno trenirane podgane med naporom v svoje mišice spravile več krvi kakor netrenirane podgane pri enaki obremenitvi. Zato lahko bolje trenirani kolesarji med naporom ne le pripeljejo več kisika do mišic, ampak ga lahko tudi več izrabijo iz krvi. Vse troje skupaj (dvig FSU, povečevanje UV in večje ekstrakcije kisika) vodi k povečevanju porabe kisika med naporom in povečuje vzdržljivost. Torej bomo na kronometru boljši, če bomo na tekmi (med naporom) dosegali enako, še bolje pa večjo povprečno FSU. Iz tega sledi, da bomo pri kolesarjenju pri enaki FSU ob povečevanju kondicije hitrejši. Ali je to res? To je Rado preveril v praksi in tako natanko 30 minut pri stalni FSU kolesaril vedno po isti progi po ravnem na nevetrovni dan, v enaki obleki in enakem (udobnem) telesnem položaju. Poglejmo rezultate.