Rumena oziroma zlata, ne čisto po naključju leva polovica vatikanske zastave, v tem pogledu predstavlja popolno rimo na belo. Vam je potegnilo na pirhe in jajce kot prasimbol univerzuma? Že, ampak rumena, se pravi zlata, je zanimiva tudi kot samostojna barva, saj prej kot dostojanstvo in veličino evocira pohlep in razkošje, v kombinaciji s črno, barvo teme in uničenja, pa simbolizira grozečo nevarnost. Prav na tej točki se začenja eno najbolj nečastnih poglavij iz vatikanske zgodovine, in sicer kolaboracija s fašizmom in nacizmom, po zaslugi papeža Pija XII. pa tudi soodgovornost za holokavst. Pij XII. je namreč modro molčal ob nemški agresiji in ob masakru milijonov Judov, ker se je bal izgubiti naklonjenost nemških katolikov. Pa tudi nemškega boja proti Rusiji ni želel oslabiti, saj je boljševizem in komunizem smatral za hujše zlo od nacizma. Po padcu Tretjega rajha so prav nekateri visoki cerkveni dostojanstveniki v sodelovanju z Odesso, mednarodno tajno organizacijo, ki je imela odlične zveze s profesionalnimi tihotapci in fašističnimi režimi Latinske Amerike, pomagali tisočem vojnih zločincev varno prebegniti v diktatorske, a globoko verne države. Julija 1997 je Associated Press objavil poročilo, ki ga je ameriško ministrstvo za finance petdeset let držalo v tajnosti. Poročilo je prvič v zgodovini razkrilo podrobnosti o vlogi Vatikana pri skrivanju naropanega nacističnega zlata. Papež Janez Pavel II. je ob prihodu novega tisočletja sicer obsodil antisemitizem in obžaloval holokavst, še vedno pa kategorično zavrača vpogled v vatikanske medvojne arhive.