Neobračunana preteklost onemogoča prizadetim tako levim kot desnim politikom sproščene korake naprej. Neprizadeto sredino, politično rečeno liberalne in druge demokrate, ki zmotno mislijo, da se jih to ne tiče, pa obsoja na mencanje na mestu, kajti tudi oni živijo danes in tu, z vsemi bremeni skupne preteklosti. Ni dovolj samo verbalna 'obsodba' pomora domobrancev leta 1945, pa je stvar ad acta, ne, te akte lahko zaključi le temeljita sodna preiskava, identifikacija krivcev in, če je le še možno, proces. Ni dovolj samo 'obžalovanje krivic' totalitarnih časov, treba jih je, vse, kar se jih še da, popraviti. Na drugi strani pa je seveda proslavljanje kolaboracije s fašizmom, ki je ubijal, izseljeval in potujčeval slovenski narod, ne le zgodovinska zabloda, da o mednarodnih dimenzijah te zadeve ne govorimo, temveč moralna, etična in etnična gnojna razjeda, narodni moralni rak. Da se to tiče samo prizadetih na obeh straneh, drugih pa ne, že zato ni res, ker vse preveč ljudi, od zadnje vasi in zadnjega pokopališča do skupščinske dvorane in državnih proslav, kakor uročenih brodi po tej nepospravljeni preteklosti in vedno znova vse nas, ves narod, zapleta vanjo, da tudi tisti, ki se jih sicer mogoče res ne bi tikala, ne morejo iz teh blodenj v svobodna nova prostranstva.