V vašem vprašanju sta pravzaprav dve vprašanji. Glede prvega menim, da je vsakršno čiščenje, naj bo etnično, politično, ideološko, rasno itd., pa naj se imenuje še tako imenitno (lustracija), groba in očitna kršitev ene izmed temeljnih človekovih pravic, se pravi pravice do poštenega obravnavanja. Obtožba, da je sodnik z izrekom sodbe kršil človekove pravice, je po svoji naravi kazenska obtožba in obtoženi ima pravico, da mu sodi neodvisno, nepristransko, z zakonom ustanovljeno sodišče, ki je po zakonu in po strokovnosti pristojno za sojenje v takšni zadevi. Gospodje, ki o tem mislijo drugače, naj si ogledajo 6. člen evropske konvencije o človekovih pravicah in judikaturo komisije in sodišča za človekove pravice. Glede drugega vprašanja sva na pobudo prof. dr. Alenke Šelih spomladi leta 1992 izdelala teze za zakon o izredni rehabilitaciji. Teze so izhajale iz prepričanja, da je treba žrtve političnega preganjanja ne samo rehabilitirati, marveč jim tudi priznati vsakovrstne odškodnine (delovna doba, pokojnina in odškodnina), vendar ne po »pravičniških« načelih, marveč po načelih in z instrumenti demokratične pravne države. Zakonski predlog SLS in Združenja žrtev je v nasprotju z izhodiščem najinih tez. Datum, od katerega naj se uveljavijo pravice iz tega zakona, je po tem predlogu 6. april 1941. To stališče ne more biti sprejemljivo. Glede tega lahko samo izrazim upanje, da je zdaj, ob dogodkih, povezanih z Italijo in t. i. oglejskim sporazumom, postalo vsem jasno, da bi bilo za Slovenijo katastrofalno, če bi se svetu predstavila kot država, ki gradi na nacionalnem izdajstvu in na kolaboraciji s fašizmom in nacizmom. Ta predlog zakona je tudi v nasprotju z načeli pravne države, ker ne določa natančno, kdo je bil žrtev neupravičenega političnega represivnega preganjanja. Menda vendar ne bo dovoljeno vsakemu roparju, morilcu ali posiljevalcu, da bo zahteval rehabilitacijo, češ saj sem bil obsojen po »zločinskih« zakonih, ki jih je izdal »zločinski« komunistični režim, obsodili pa so me sodniki, ki so vsevprek kršili človekove pravice.