Taktika. Za Pahorjevo dokončno besedo je bil v petek skorajda skrajni čas, kajti v relevantni javnosti ga po tem datumu domala nihče več ne bi jemal resno. Mnogi so mu že doslej očitali manekensko politiko in nesposobnost sprejemanja resnih odločitev. V resnici Pahor do danes še ni dokazal, da je sposoben česa več kot spretnega marketinga in koketiranja z javnostjo. Toda njegovi javnomnenjski rezultati so sanjski – njegova stranka vladajočo SDS na raziskavah presega za deset odstotkov in več – in se še izboljšujejo. Pahorjeva posredna zahteva, naj tisti, ki želijo deliti njegov uspeh, vlado pustijo pri miru, se zdi zanimiva z dveh strani. Prvič, pri ljudeh vzbuja občutek blagohotnosti in nezajedljivosti, kar ljudje v javnem mnenju nagrajujejo, drugič, daje mu alibi, da mu spet ni treba sprejemati negotovih odločitev in z njimi povezane odgovornosti. Po drugi strani ga lahko Pahorja skrbi upadanje Janševe priljubljenosti zaradi več razlogov. Če bo združena opozicija, kot je nakazal vodja poslanske skupine Miran Potrč, res predlagala skupnega kandidata, na primer Mitjo Gasparija, bo glede na javnomnenjske trende Lojze Peterle mogoče volitve celo izgubil. Toda že dejstvo, da v resni politični konkurenci poslej obstajata le izvoljivi Peterle in potencialno izvoljivi Protipeterle, politiko vrača v logiko dveh blokov in v polarizacijo, za katero je del javnosti mislil, da se ne bo več povrnila. Vsekakor bo, če se to zgodi, svoj delež krivde morala prevzeti tudi Janševa vlada in premier osebno, saj po dveh letih velike javnomnenjske podpore prestopa iz konflikta v konflikt in se oprijema rešitev, ki jih javnost zavrača. Toda posledice polarizacije bodo končno padle na Pahorjeva ramena, saj politično kariero gradi na oblakih leporečja in sladki retoriki življenja brez sporov in težav. Pahor kakor da je iz slovenske politike in svoje kandidature zelo uspešno naredil mehiško nadaljevanko, v kateri je veliko lepote, najstniških solz in plehkega smeha, dobro vedno zmaga nad zlim, kadarkoli jo lahko začneš gledati, pa vse veš, in nikoli se ne konča. Močna podpora, ki se kaže Pahorjevi »tretji poti«, utegne nadenj spraviti temne oblake takoj, ko bo popustil užitek, ki ga je čutil ob ploskanju strankarskih tovarišev prejšnji petek.