Ker očitno nima časa, da bi se poglobil v zakone, se tolmačenja njegovih vsebin loteva »malo po svoje«; pravi, da je potrebno spremeniti pravilnike, pozablja pa, da je »izvirni greh« za morebitne napake storjen že v zakonih, ki jih je sprejel državni zbor (in ne OZS). Nadalje razlaga naokoli, da morajo prevozniki pri urejanju licenc predložiti notarsko overjene kopije prometnih dovoljenj za vozila (kar ne drži), da sta zbornici prejeli pooblastilo za delitev dovolilnic šele leta 2001 (le kako sta mogli deliti dovolilnice že s 1. marcem 2000), da je združenje zaprosilo za podatke o prevoznikih pri OZS, a je bilo zavrnjeno (zanimivo: celo njihovi »člani« niso hoteli dati pooblastila g. Pintarju za predajo njihovih osebnih podatkov). Ne moremo mu zameriti, če ne ve, da OZS ni postala delivec dovolilnic (in tudi licenc) kar tako, temveč na podlagi pričakovanja članov, da bo to nalogo opravljala učinkoviteje od državnih organov. Pri tem hiti ustanavljati prometno zbornico; v tej svoji vnemi pozablja, da je to stvar večine prevoznikov in ne njega samega ali peščice članov organizacije, katere direktor je. Kiti se tudi s tem, da je predlagal ustanovitev koordinacijskega odbora slovenskih cestnih prevoznikov. A če naj bi ta njegova trditev držala, bi moral omenjeni predlog lansirati nekaj let prej. Iz dokumentacije sekcije za promet mu lahko dokažemo, da je le-ta pisno predlagala takšno obliko sodelovanja prevoznikov oziroma njihovih organizacij, že preden je obstajalo GIZ Transport. Obrtna zbornica podpira tovrstno sodelovanje, pri tem pa se zavzema predvsem za enakost partnerjev tudi v tem, da vsak od njih prispeva strokovno podprte predloge na dokumentiran način, v pisni obliki. In teh koordinacijski odbor od g. Pintarja doslej še ni prejel. Opažam, da je g. Pintarju mnogo bolj od strokovno argumentirane razprava pri srcu koketiranje z javnostjo oziroma z mediji, pri čemer si skuša - gledano z medijskega zornega kota - z atraktivnim, a posplošenim govorjenjem o problemih v prevozništvu, z uporabo neresnic ali polresnic in z nenehnim iskanjem slabega le pri drugih, graditi videz velikega borca za interese prevoznikov. Kar zadeva očitek o birokratskih postopkih OZS pri delitvi dovolilnic (pa tudi licenc), naj povem, da je prav OZS zahtevala zmanjšanje birokratskih postopkov pri javnih pooblastilih (od kod potem v 5. členu Zakona o prevozih v cestnem prometu določilo o posredovanju oziroma zbiranju podatkov vseh v državni upravi).