Pri čemer seveda ni dvoma, da je vse skupaj sprožil predsednik Drnovšek, ki si je v zadnjih mesecih privoščil nekaj potez, ki so radikalno presegla vsa njegova dosedanja koketiranja z desnico. A to, kako vodi LDS, je pač njegova stvar, in taki ali drugačni politični obrati niso sami po sebi nič slabega, dokler stranka zaradi njih ne začne izgubljati pristašev in identitete: dejstvo je namreč, da je bila doslej ena od glavnih prednosti LDS pred tekmeci tudi to, da je okoli sebe znala združevati zelo različne ljudi, in je kljub pregovorno pragmatični drži vztrajala pri nekaterih temeljnih vrednotah liberalne politike. Če se bo odpovedala tovrstni notranji pluralnosti in svojim liberalnim temeljem in se spremenila v skupek enako mislečih ljudi brez hrbtenice, bo po mojem nekaj časa sicer lahko uspešno vladala, nato pa bo brez novih idej, jasne identitete in samodistance končala približno tako kot HDZ na Hrvaškem: ali, kot je v eni svojih reklamnih kampanj zapisala ameriška banka Goldmann Sachs, dobre ideje in učinkovite organizacije se lahko rodijo samo tam, kjer znajo voditelji zbirati okoli sebe različne ljudi, ki znajo misliti s svojo glavo, zato velja tole razmišljanje slej ko prej zaključiti s poanto, da resnično res živimo v nenavadnih krajih in časih, saj se včasih zdi, da je pri nas od HDZ-ja do Goldmann Sachsa manj kot korak...