»Rop še vzbuja upanje bo to potrdil z dejanji?« se je zadnjič glasilo moje vprašanje. Odgovor, vsaj trenutni, je žal negativen. Rop se je Bohincu in Pahorju, ki tu seveda rešujeta samo še svojo lastno kožo, nobene druge, pustil speljati v kompromisarstvo najslabše vrste, slabše celo od Drnovškovih popolnoma nenačelnih koketiranj z desnico in s cerkvijo ob vatikanskem sporazumu. Da, mnogo slabše: tam je navsezadnje vendarle šlo »samo« za Drnovškovo »ustavnopravno nepismenost« v strokovno in politično vendarle zahtevnem in delikatnem vprašanju, kako se načelo ločitve cerkve in države razume v naši ali francoski, kako pa v nemški ali italijanski ustavni ureditvi (vprašanje, v katero, razen glede šolstva, tudi ustavno sodišče pravzaprav ni hotelo ugrizniti in se mu je v celoti izognilo!) tu pa je stvar politično in pravno zelo preprosta. Demosova vlada si je po politično izsiljeni »velikodušnosti« do 170.000 novih državljanov februarja 1992 privoščila »majhno maščevanje« do preostalih 18.000 »južnjakov«, da bi to, za »narodno telo neznosno breme« vsaj malo zmanjšala (politični vidik zadeve) in jih je kar po tihem, brez vsake odločbe, čez noč izbrisala iz registra stalnega prebivalstva, ne da bi za to imela kakršnokoli zakonsko podlago (pravni škandal brez primere v moderni zgodovini).