Več kot štirinajst dni je dopustno, kadar patolog po konziliarni odločitvi pošlje tkivo na pregled kam drugam, denimo v tujino. V tem primeru se roka ne more držati, vendar pa mora o zakasnitvi obvestiti kirurga, ki je tkivo poslal. Dogaja pa se, pojasnjuje dr. Pegan, da se kirurgi bolj zanimajo za večje primere, s katerimi so imeli več dela in kadar so bolniki hospitalizirani. Manjših, ambulantnih primerov, kot je bilo kožno znamenje Jasne Pungeršek, pa si zdravnik ne zapomni, saj jih opravi deset do petnajst v enem dopoldnevu. Zato se zanje tudi osebno ne zanima. »Vendar to ni nikakršno opravičilo,« poudarja dr. Pegan. »V vsaki bolnišnici mora biti delo organizirano tako, da administracija, ki ima zabeležene vse primere, opozori zdravnika, da ni izvida. Ko izvid pride, mora biti s podpisom potrjeno, da je prišel. Dokler podpisa ni, je treba izvid zahtevati od patologov,« pojasnjuje dr. Pegan.