Toda kadar se preiskuje žleze znojnice pacientov, ki trpijo za hyperhydroso, ni opaziti nobene razlike med njimi in zdravimi osebami. Torej ta bolezen očitno ni anatomski problem, ampak motnja vegetativnega živčnega sistema. Ta namreč prek živčnih vlaken uravnava izločanje vsake žleze znojnice. Kadar pride do dolgotrajnejših motenj, pa so psihosocialne posledice take motnje očitne. Oseba se izogiba rokovanja z drugimi, prikriva čezmerno znojenje na razne načine ali pa se izogiba situacijam, za katere ve, da mu povzročajo emocionalno znojenje. Socialne stike skrči na minimum, nelagodje in živčnost pa poskuša zdraviti z raznimi tabletami. Zdravila, ki preprečujejo na primer tako čezmerno znojenje pod pazduho, temeljijo na različnih principih delovanja. Največkrat uporabljeno sredstvo je aluminijev klorid v koncentraciji 15 do 25 odstotkov. To aluminijevo sol, ki je največkrat v obliki kroglic – z njimi se drgne pod pazduho – je treba uporabiti večkrat dnevno. Toda vsi pacienti tega ne prenašajo, saj se jim pojavljajo kožna vnetja ali pa imajo ob tem neprijeten občutek. Strokovnjaki domnevajo, da aluminijev klorid oži izhode žlez znojnic. Drugi trdijo, da dolgotrajna uporaba povzroča, da se žleze znojnice skrčijo in izločajo manj znoja. Zadnje čase pa se vedno bolj uporabljajo injekcije pripravka, ki se že dolgo uporablja v kozmetični kirurgiji za odstranjevanje gub. Take injekcije pa učinkujejo glede na vrsto od 4 do 6 mesecev. Ta pripravek, ki je pravzaprav neke vrste strup, pa ima tudi neprijetne stranske učinke. Kadar prispe v bližino motoričnega živca, lahko povzroči začasno ohromitev prizadete mišice. Zato se te zelo drage pa tudi boleče injekcije uporabljajo pretežno pri znojenju pod pazduho, kjer je razdalja od motoričnih mišic dovolj velika.