Horvatova raziskovalna skupina je v zadnjih šestih letih opisala nenavadne in nevarne odzive na nekatera zdravila, ki se redno uporabljajo v medicini. Življenjsko nevarne motnje srčnega ritma in šok lahko nastanejo pri bolnikih z obstruktivno hipertrofično kardiomiopatijo, ko jih zdravimo z majhnimi, splošno priporočenimi odmerki disopiramida in metoprolola (Pernat, A., Pohar, B., Horvat, M.: Heart conduction disturbances and cardiovascular collapse after disopyramide and low-dose metoprolol in patient with hypertrophic obstructive cardiomyopathy, J Electrocardiol 1997; 30 (4): 341–44). Opisali so razvoj kardiogenega šoka, ki se je pojavil po prvem in edinem peroralnem odmerku verapamila, zdravila, ki se na široko uporablja v kardiologiji. Pri nekaterih bolnikih gre za prirojeno motnjo v razgradnji zdravila, kar s trenutno priporočenimi ukrepi ne moremo ugotoviti in preprečiti (Štajer, D., Bervar, M., Horvat, M.: Cardiogenic shock following a single therapeutic oral dose of verapamil. Int J Clin Pract 2001; 55 (1): 69–70). Podobno velja tudi za zdravilo isoniazid, ki se na široko uporablja pri preprečevanju in zdravljenju tuberkuloze. Avtorji so opisali pojav epileptičnega statusa pri mladi bolnici, ki je zdravilo jemala v majhnem odmerku, preventivno zaradi pozitivnega kožnega testa in kontakta s tuberkulozo v družini (Martinjak – Dovšek, I., Gorjup, V., Horvat, M., Noč, M.: Acute isoniazid neurotoxicity without overdose. Crit Care Med 2000; 28: 567–68). Ugotovitve so bile dobro dokumentirane, objavljene so bile v priznanih mednarodnih revijah in bodo nedvomno vplivale na večjo previdnost pri uporabi teh zdravil.