Suči mi je, preden sva se poklonili pred balianom, prepovedala izreči besedo balian na glas, drugače se ta iz besa lahko spremeni v lejaka, ki povzroči veliko težav. Nihče in nikoli o tem ne govori na glas. Balian, ki je bil star brezzobi možakar, je nekaj časa poslušal Suči, jo motril z očmi kot rentgen, nato ji je dal recept za zdravilo, ki ga je kasneje pripravila iz zelišč z domačega vrta. Tista semena in koreninice, ki so bile za notranjo uporabo, je prekuhala in popila, druge liste in lubje je zmlela, dodala kokosovemu olju in si pasto vtrla v telo. Tudi njen najmlajši sin Aris je dobil nekakšno zeleno pomado za kožne težave, tako da je nekaj dni kot Marsovec tekal naokoli. Kmalu je bila Suči spet zdrava in za darilo je bogu Barongu kupila nov senčnik nad malim hišnim templjem.